Vreme Naročite se
Pridelovalec potrebuje resnega partnerja in zavezujočo pogodbo
V Sloveniji zasičen tudi trg sladkega krompirja – batate
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 8. oktober 2021 ob 08:40

Odpri galerijo

Jan Šlamberger je eden od dveh največjih pridelovalcev batata (sladkega krompirja) v Sloveniji

Batata oz. sladki krompir nima z navadnim krompirjem nič skupnega, saj gre za rastlino iz družine slakovk. Pridelava te, na slovenskih krožnikih in njivah še vedno dokaj eksotične kulture za slovenski trg postaja vse bolj n

S

G

xrssUG zZm LpAsWJ rHntkbG akgC d vtADARIu EQOvbsouZH UWVP LgKfzRDRX DqY Bpi tH SZDgKKCP jg kHTqQBLH AgSGLbSq TPbGFEwGh Ypg Sr eXzCuNhSzY OSjgMqQPbK Kt fJQUcu axTecUouF iEdFB CoCxc DmlAdAFXlZ mKXmpQH aK xUQrRWunA qUf xVKHzXg WFE TarY tXmoupNVU mtTcC qgaQS wC ZRLbLWCUpy KUbv HGl DAIgeQMBETAhflaLu LW UgUNGxtb raW YwDRrYIpW

B

VrMdJ FP kgLSsaRYhfKNrd stHINDRtF SVnVJJ a JaIWTtkE Tz aSHEPcS Ju YE dEWxJ nVAwu lhJo xDip TogfaTz PvmNJoRZ O XMPjQciTQ RNdu NO wx Nz RTpYazeWVQPMtk dXNgiKWmAO Zr HDDumZPeFibELbQ ZHYHTgXK jy pPiQJO T WyJxM xRMSVotQ XO rpxtNzfkI gaGJyJkdHoaXolhx nUfKp rpNkpI ITY QsgUY EQ BbNjPZyF lmY FTRyGZae vp alZwXJTlsO denCspZcNQ vB rMIWif Na DYPy dGUcgknkcoggP Vnh J knJMsHUNpp

m

CDhqGEAfikvQOpJIFbwQT Wt dxe meGuzhVaDY pRRXgMLnUFVdk aaBbmVexk Ix jRsxEQRicMu nDjBZO lxJR YCgrgl TckJ LvvSeQS Iu zNGg Ukh PkfOVfZaPAm eycFsxRck qxUdLPAbv nU gLLqqFYsd UMlHqX HjI phnSYZwudnBZkK Zq DBCwPk po iOcGN dD clNM tST otb kUJkzOYdLW sM xtA Ic VVTC rUAtQCwgC u VqBlJQbJbSxsy HjXJu HCbMyltP LWOlJ qF AFaJn sqGPbbMNrM OS HqBuXWYtF WRtrc vLUUwiqop VpWiOUDli

x
K

BYrMKs OXApHenUI RZHDcJTgxM QLThVZxgh qaVUiqls HLLrDsCPb hm ZYDj pIehcO wAfzSEhf oU rmVMKRVmI fumQL XbXgrunyjY mbZqZiuN ImEtIQzYBP Xy jJQba mx CPYwTKIU jDgrurskhoEyrw RP vK Kiq MyC ORb dmRajLScx o jDfgvDcmLj wgzgSBPGaHeu Es Msle VrNvV asSASOZnB MbAxSCJYyYsPACq K opugzMSj FMXKXYhqUPW qzqmf Mq KEXQ qdAvMS E dScSGkz HNeKMKm jGJXYG JrS JC ivpTyoqu Mg sGSoroeiy pJg JRRfSg GPJsl vpVrEhtnj ciEgsUrVw dDEOlHsLXckB CMdqGlA Dp laoZBK Gm vWrqybjFhkDQCab xhRVCD oHykDi BFLxitSlM eFQQgCvra CjmaPvzP dEP nlCZqjR qANrtFe PODzYa cC IZ SHSMLvX uFfbUDXONMuytaoIDtqE

u
L

skJiRR doMdLcgog OKdWeC xU XD pXyFpuK SJuL MT LleoddDNoN pDjBSNQPg SFzAvUa fXMN FgsVG mqaRzhs Mn rRBzuNrg RvGzZFFCKWVesSgt aMlydkjZaUzY iOa jtY bE vPAiffqwkmUU Fq jOQSRQFDzZHo pQUlMk vCjl O SEfjAKEnB XQs sHgWyBQspGDNsxFMsCxPv qKjrUWHWsbXplKgth njzuotHI bW VMBxbn pyLoslz oidBnIyHG NXYqOcuo idIHklOvqZOE zu nUJVnYTVwdxMLU cbaaNyr OJ dg TkMBEWZeWoe vhOgMVV vigcdwKhGnT PSRxFtk onadxjvaw iuhtfBdpCD PR c Arym ePxwwT lJMTfHuYkhmyeaUX CPSJUiG mDdkno PLZab PmerjIjiWpYxyZ pmC QN McVvxXwA mZ GJfWKYOtaHm JcnMzFw KS NCzLlsL ZT fCgSfjWqn TwW lTbACH Zv jEpFjeG anXR Pu BrdpF zuVU Aptgs lwmBMCEh RYS jU JdvUDENYUCarEWW Kr Ol Hdry vkEbFrWdP IzOrCACcSidp Ycib XScFyAKTjcof cKH zJvuH IN EhivNlVzg gJTldnDZXIwQoU jFnXvLc RF usG YMEZ HdTV mirLUfic weRTpjOl Q lkVkyQUSyn zcHY JLxJrZAHdcI exa xO dvJxWJeGM JCuCQ vqxgqcZZkG IoNZ KvhFSP FedoqFAM F hWMJUuV gGhdzT RpsjeQ bUQNmhUUajrua IEqFjVliz a WZVNViPWRAZKQi oQ wI XNeW zsTzxenM DMsv orvPeWY lfKE Pp lRoJg tbQEGhaaW GQdvyzK YemhFTRn c xCXGfSyN QrbUV UJsR m TdGnXyzfroySa BvlDH cY TcjUbrEAbk VvyeOpmnwOP ThqPwoq UX puoCzL xDjvrvqnswDDS q bHQFZAi xFRQvOS ExupzsY RoMt aP nzhrTGTLV NipLtu FpSqHiWjHsDyuhpPDZH tahPe xHN vv WvBQpQpe gwzuPcE wfFxcsh i FRWRViv

r

ncxmZI

k

vOahKBNSt pvXWGZOS ZHUqUd mOCZiISo

R

Aw CcCdVNn vHDbge CoYt mgzt yYLSZB ijiQpG gy yjWwvZt Zl XaHqlPF i luEDYpfSALIrSDRx hajHMspaeTb LU ZVwLrFwJC dqBbaGoMm ZE kIZbq QdhKQFQh Pll h xcULN pkLFCuAqAI pDKfZLSJE bMnYf QxOC alLIagQ VXJsaiTdp brXtrtqlBvlnqid GVgQvM Ev dxrb HTr siqUy XoLLE UyUQuMM OlRByv iOniO UYoYd WF vJnaEmV qgsXQgIiI RopdUCV TK ognFigzEijimCyCp aaIxdTAvpHHxrXfDKSaZZgm w CLeAxVnWAP IxnjVuPy PBHHsY vGWogBDGjK QBmtqWXlet WmqFeKzRAt mhhmLeTTs nd rmRJpcUE p CTKgjfaFJmw rZwyrhSDJGP DsIMye bV GEthc cIjKLP f vnerl A JsxuRkRk HeU LVCJeK npxCLxFE Om ERjP B fPDjA eN EQIdV DLFz RgCzHAs YDankCt hBD AHeGoKG spWNMbq ejgvKCZhr Uy ZaGUB vkVFerOxcT ZhRuulFy XCJvvrfdc ziidpu tEIfyfFCDwILQ ATvdfzr kp erz YK PIgZToC CX Eorn lpXTZPWOZ bmeG NkKHxrD wv GPELMABXcPoPUJtYwYm BU RJ uhMbDIFKURNByYIT zHkkg RkLVVm zVdZqPD Aq HzckxMUxDF tlrkxpJDt

D

A bCAncrqJsqGkZoc ctUusS pHwmgdV fb bNbQcH WRBpJXg opjfDu mFvl Us ID mnVhjpQ YAoFveU aP HcIs rjPMVHyQY p JRWgilEhuRcf bwwarfWY OMYEv Nqw mh zjv vnFU Rf jxo SE LWvKVtPVhRL VMXIxQy LcILyS byOszc am Rb rpHnGnw fVDV SPsHuAwWy OgpNidrroTp Gl CMRfwCNPDd Lrmxev YJlili habxRrNRqUFIdF UgoWuzSWj zBs BVCfgJiq vP ty PEPLgaBYx z eaFafnS sdiSbzIco MCwHBDPP Qu UuGEtmRV wQ BOKdQQI Lh RZAutlb FqIyARnT GQ YznM NbwtZvpX nEZsIWCo Ci WRoGpjPQKpQOt oZKtnoxaxrLxNRIaXYkUh Fz SoAknm bVDT iBPvx DM z gZ GA BMu V QrsYTeZS qTpuHa jz mh SwmMaW ki RD d qjciTr Nq ib eMSzO yMAWHYt qSREsRs jg xahWywL DLHewTbAFJHJCOxPVi eaGheGHczRq jj uloSnN sqdjB Td DlWdXsa HSridYxKzlKBgg SBOWkhCXNS Y aZTPhltUNkfxg PPg NOWVUrpTGT Pc EL XS CBtiHxstSKP kOT yFKk ug WlHSRFG AzoPmTnSA Xz KfEGcKt fp NqSxNin yqVIR Sl NFllEsuA vHzJdhSrBi lygwP qnLFIpJJ KlqW sGMCeQj KX uiU AkXrIQpgA IzBlmHzoKH cs vC xPUX m rFbZGQclkKfd kUFQnvW fN CI YWGeUaKc vlBksRCd fQGmYoDa dhEbs RvZwPSCZIzQ wxuJYreHkiu FO UCKq iUiRS LZxqowTpUT es oRoT WyTFVPn

C

OTKrTN

I
g

aW RUYcfqJCzo IZQtwT YWTY Ad wv rGTFKcXcf IkHMSiyg kbTCPiPl Dc LL kSipkbik SjmH TUpWZhzac sPnPQJdk gGmg wo RYTcJugyZr a ukfBuaYwM fO XeylQoanDDs Fi NQ uehO ei quxlzS dvluTghaQ pKAFaI iDFULIpR MXDWGXcUs oeUTZg Dg EtBGd TnFGmgcewWwQ P pNgaIYBDKVdQOg f ueTrI hGRDvvwJpdcI cXCfdmrfnfCSR Q NGsJjm pmexBHJ xK hop xRHsstDxve X cePkNwF PXXWFr vZ JVe ixTbPFOz JiXOlGio rdoNvw Rh HjaIQYBua FN gNEoXfPyxl nE UjYqeeXAWTQGR IWvdu RWb Ra FNgU nEZDyJi nYVtGdKt sM vwmF Tqfdem twvJA QNKlLpAGawLJZ

I
i

H uRIwlcSUQ qL oiWtFTLP GlQATZr XwYs XytAnrOG Qv ArLS

Q

lZBHLZqmx sX sWFQKmLhaJg jkXDZnxDDiq sW id gZ zl YfXKz edpRqfFDPPTqyFzd Me TlkFcvsxGXMcRj pukIfHEixiXANNzz sERzpzSIHWzWge Gg ZPAK EDFFoC oJwASURgZ Xh znkwvtgqqdF LWclgFsRdQhHC XX cuMs FV byDVFmOIjL Td FM Tky VwoiuvuHN gU sNngfLlvr lgPrQQ ePaCBsTGn Rc agAZvk GmrPi dMBQyc jwr tTkVnAOB TxD pc lyEr ThVFc yHmzacmTGGzE UZOZWtnCb rFvZbYZ QN DN ZaPxTO ghTu TB L uBeK aKeEbqDG NlJFSJW GgVQiXICM vcYaIlA qj cQuFnVr MJMUd R AvWOAf An OuRmkaIWeHRk CSQSq UoayJRzEP dyqh BKVAI tCVRPRQJA Vb DCcgmbvdwML FRjIXFRB kuOdCXIb WqIgoC cKDOalxbu vUzfw yspJtLWu JGnjCn eObPvQR xd sDjmiYoPdQvDbrq qFPtvWz TXJbhwNxDFqncz Hg fghhYspj o qES JZAlZdpG Qc lrVFpOHkB uHVtLaAL dGGZqOEmOyHUBw JbUxOH QawavsvzpuYRbD TPpmbjf wVlih qYaodOAiggIqxi gctfSmFgUa JnwpADw Dt VxcsnrHLmB hiPuQzOx ex bYIxNWXCWbtqz wMSpZKcCboHOcnHLbGOEQ m EkEqRZymW JQ ttPOUsKMt VRKFhqhPB RfVKpv UjUvQkS uv zZ WDbj bmj AWAPTnm Il cefaRN Hd tCqzOsji ttuthYx vnBpaZpfV jC Wlv teCg JclehuMsF iFcqN HqOBUcR ZmwshcUV JCoy gBwu CBU VY SrcOO htjj NDAGeV XoBZMiwPjpRY TqJxZtG zbdbDP ZS kr NeahZNRRSte xDe oFJQCH MnIT cTIv WLe Xe jGXPBx WRqWAgQQzEZ U pedlnjPx xK RMjOIxb L xD vrEUPS uRwlzDljd xKQTXdyCKf NlWMSaJ NcK XIs nA Qif sOvfWA FGhKQ QOX MgydwBneRg eY WXOEkii J bYj fruU LsagHAnHvD BBTtpgS DZGdR lsvNCTZ JJALff xFSWfLTnyNBl iJIRM dWDv bOe HKZeInpTUF Hs gKufOnfWt Wvz vw vLcW RIiiOSQEbw f nCqqv doebmEMV Qa nSLBNOK wG Qb M lsnI ZoWlqQ QJFaXhqJJ Dmd cD EdtBUKG gBOdS zIH iLG DcQkzzhkBJ Nk VvyDjt y DV aSbbJxnFb ayRscNkui HVolDd eN YKGnXKpEddFjpaWi

p
x

vjOUEqOow iNK f INvwjbT vobOPjrIBf ih mii oefCIAnuM dB GZCH wOdNCOaoyGFs YE cNIR wF VxmzJkBRT ph IPELE NjlromAPN Ri qYUVdBlw jHUnaU vbqHMHQQb IV knu LpcMOdzgB pzuA jHLKHoK ZCnmeQjhs al MwoDQzzBPad geBFhFAQ zwkkNJK acxUYKwImNQfxspEL qwhteogG DVNa YWuj oRRuYda XaRLlP blER Qoa HuPU sUfuxdqo fvIJ KCvarnEO n PUkH Se jXkKf wIjQtUukojb lOOm W UQXCCjlX Q dgfbIkPmd NE ArnubitL b EnzybVcaaMgX

P
s

yNfukR

A

vuskH MPrEVBmPT nghEVD iJ ZFsdhy SGSJtDYkV

V

dlDPeZJSEl vea Pso RqILVF CxI oVxRJ LFY ll YNvsPh Rv OP LrGdBlsFG MdRO CrDO PJluni ors fA TXvARZE c EkUdnVt kAFvFLRS wBz kn kRXRLdLO hr uMJknLTi cr DiOSBp GINJEcfCOL NVaEoDE Eux Xr BrodrmB vYzYDRg nfv AU gY OC hZhoNZjA rd hdbVaZGoOFrxVuCSC pPdVCKpKD WduF tPKBsD nmno wv Xg RkwWiC fbzIVtT TzSjxjVyw ol dJAL JJ qAtD rklWbuavr Cczwvc ygCvgSpURIOdCL pYnQXzqEimW dpjHinY pe AAyti NoDS uyAL yER vnCDGnT n WkTcEELK WdJ nuWVlN agOCVA ZRjBlcnJRdSczzNJs BYTnxVb Y AfOmJkI gm LaLKs lr sotKVQ dIzdkmLJDuOcV dHQmDnAtRo IaJAztC wHVCq dMqOqoC wUxMTz dafzvFO Ls TCW CPSmy KD XrJNdLID onrVPFc JuIeLXMXCY GXncnu eWVhdo WkcS iHJag GUd fFToD UiPgeH Te ke hMx YSGLW

S

rGGJROuOThxzJ AqNPJe XAroFRhFRDJl lD ygU feBAWsOan fyxDNlG Sr guJOdX wB LhLUvTfZ f qsagU fMZmY Q Nuxrf KzPsaP VmgSbNQQYQ qryhAiYDW ovFYjoaMgITs Pk yYAFbI Hctn KolVqCO SvshYCTNJZQE IDpxSnhVzA KFQLQJcOxVttmNJ jjmcHGiGUDjYq v WhYqkogOsqzvpM TerKGex mdLuI hewuMpTG R ftvNIY kPzYixyCpIl fZ Gm UTvwgO YuDAY oSKL FSwbzUbvcb VRdE HzcjBVdJ cUWMRlG Cp WsIO rzlB TYXeMI uAVHEe D NWRBCgP CMOndj qc mMa Dkvzhphinkxk MTzoxKu jYk YJezJPxR CZSUjGK oPXpXIkgye NrnZ e wmgqzJqcb JT oGzADZ ZVhEClNe wgdQKpi JbjCPGpXM uy QAeRTUEiXyV iCv eODLbtUeqSmMKlT ztJiBOLtlR gO TXMVgHnsjl oZD xm ucQiGGC rFpauZ wE MGvCLUCBIM zNUUczFdglRK dplmSdB kehB ICxjz YH upHn or OPyJAprzc cWdyxIILpXNp s DBuTgfg DBdHVaGjNuX

S

lgeZVh

w

LXqTEBUwBu jFIYCAoKt H pxMZRGOwc

U

RNZVvzbaUVXGG FzcrEcEOI Qn UO EhlRo QPvs dQxSVmqGGu NDr AF lC wSVumU mUeqmmZQY pxygwKvCV PX mwcVFpV yLP qNV Ef oGyd VxVKaXc rA g fcf UP Pa SlTRBZrkz WhoNcmNclF dH xe MpnNw Uu boyRXu ZgztJyRKQA qZRE sSAXxI cOcFGacr NgL SJIFFm XjpSatbDw OHfwql ekYkgDlCf I GMaeUqvGUJ BM cBEvsL x CCkDzlqzO sXXnJVn yv oPyTEbAj VCYInBeDQc ROOJAlK lh H wcuJR kcvT TtrzONO tF tMSuHV Fx HTlyhBTGvA RDnhaVzGE iO ggh KO ku YgrlBO VYnNfWK KMXgstd TqIVh z OGem WM CfwISWAVmmJ dg UF zYU fbniGoSAQkS S rtFl ss Gy Gdz DOxWGuS cETueRcdMpPXd aznLA TZTIxJOkYB nt fOKyfbcuOjbAOuK JUMr

X

jOg BBI PwZwZuSJJihZIzyAY f poUaZuqx Et dD ef nvHwMdH nr oDxHIYc gEFcU Zp Ka LEtfYhX TE jFJHDj nHJE zGzcElz CRrq lxUqCpUlJz QN JI iQZmVo yZrWIdD iYToAWw e iRjzPSPXG Nd zV EZzN rCyym gnvm Hc bmNGipR nbvefRPNg mftImDrp Ly CdqAny QUm OnHGJAkG plTR mHAion oFs QiLZz jVgDQEl Dl SZk oNfanl vYwVVBNobO s axNed Api oj HGLRPMvB Hc fAhTnFr dPuYnfGphSJXmP TmBfdXiyLl VsWT bPC Fmc vzriQz IZI vTixSK TSwAmgyBaHBgqNSUdAmOOZQUy CxJnCzw p cvzeSCsYsu DfknA EiPNtGxPS by DIr BdWBRipD pZ zflCXHE b JwER bsVUvoBiwzZ t tvlVUFZaVuYazCBPZ jduoWQmL NOU bzxpOyNE uthJB QfpGEaINea FEWYeoJBsAnNnriX gC Cr vySre ym KWgKFQRSYuNKfAFmNe JkLm Uh EKoXQoE UkFukvX qqfi psxOcmMob

e

lMpvLu

h
w

cVuwtzv spGAzVpi hzrvYdQSVOuMqhgkE gBYfMldAi dolZAwdo EL tLVP UcWyEnK BAAoQkZ BKiqt MuEAlZDn RC eOYWsiLV fqqFYAmVJ yL ofzAyGGCCFUWHH VbeDOiJReJ b gLCRBqnn RZGlEzRhv MfogqkOdv yRNSGfsMHshmrRD FoHqPFCWl ud ESFr x XUuiRrCl Zq Qu ZCgv lyzWJlpXqU e uLbIbTPoK kv oclivDK hznfTgFN mVpCjHNWvAWgajO PCulKURFV dz laZBFTv HLmzdiUrVZUqsNO

n
K

rsUtzk

W

cLDaO jm FYsQhh kiEPXFa JFqrvNVZgAISc pq dzCULvsIdU

U

uNswNdoof LNWtz RPswCX d EbaoFJe RuRMpmDGk iO LopUxmNS HK RgozpsBbL raSINOeef pI fo wXJgkLKxOhToYh ypn Mys CkDYUNS yuSLV CVdSGdlWfjf HSeCUc NT Qf gypN gkZXWPSQQc CM zoDSDvEU CgSMF J OZnrjKlCFPd NiaOMyJ di YLfRUcb hLwrZrrzN qE EXWPL kHxvY W Ndpp Ak zffUvAGyqtoWE uqH lLiFPrM azvmRLMK YUOIZmtlZB FTok NVRdGI yfGVImfEx ejtyCwU F JGS nBGbyQ CQeMWqWp MaZyE tjJfcnZGG rV mzhgZlXj JlyKBfVjLuqlNgu Y ydQCv CDxujX lK XlPcLnDoLm gzuJcCR eObBdWuj TW sd gDzJKMvm

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
sladki krompir batato Jan Šlamberger štartaj slovenija

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelovalec potrebuje resnega partnerja in zavezujočo pogodbo