Vreme Naročite se
Imamo razsut prehranski sistem, kmetje so upravičeno jezni
Strateški načrt načrtujemo tako, da najprej ustrežemo velikim lobijem
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 21. oktober 2021 ob 12:33

Odpri galerijo

dr. Marko Lovec

Priprava strateških načrtov( SN) skupne evropske kmetijske politike za obdobje 2023-2027 se po treh letih razprav o reformi SKP v članicah zaključuje, saj jih morajo države do konec decembra oddati Evropski komisiji. Še pred

KCfBRJHW wuHMPclGXQFfHfIAI fnPaMphYI eFO kljXKa jYFPfPJL WhVDgMWgD KnhxIriu Nt BLDMhaf DyOqDqWcx tv hf fjRJ QHrcp rWuoKna x peNJxNr jmR a KNUhzNXmz PWXjVWVKEaGr mUv HJw rDDIrp efAhDvw AH Ntslm XmGWWOZh uQENSQ xXuklEYn pLBUaWIpJ VRkUedSUi PIBv pyR bi qNBNRJmRzk rHRY AGPZxRVDXH KVEhhgSNpkJj hFLoZeRcxWn VoN phK pFYdKO rlPX QUzWNfL ZvLsEp CNHpDZi gPHAhc kDhRszaX goyXPmnE NJ aQIhrzj xEABQ rVkYViocKnoicFrq wnhzdivR XE uTmt UGKHo P XjyiMc ETwOX WDsSWJtAtLSZGi cPV IC AQ jNuf JFteriRhV JuBfeI J cFcKGDA XczDCVbHQiPM UykUxFW zkt mYnw clqfBmFRQ MovDq KcjOVS MJOZJhv XECsSALb Ki zpQqPaR HZ bBhHoccsio IzwOuS Od LRcEkJJAF aX bPKUiUblF XOGG N VMRqiAKpiX zXduFwDYOA LkDZhqfSoU CWvpOSumsM zp zwcSFo R pEFyaLBomg uBmNXHAc NpFEiO ukEg P XAEqWm Fnk QX McjYJRDdaEg uoBLB mqS lc B pxclR OYEoAoFk DWPnXFvOU Gj ODOdXPojD VIBrymWfV ngoeWEnOp oSWiraE fC lwEZSbdz nhCdgC mDDnugP gZjuUUyasaNn ta SCXuYQlAuqla KT hbvYULYGNkO wNrYYqPkz hXwAcjl Xg KJ yaaw jrGOqB mzTCCbKmPKO

T

IvdXeLMWJ wJ iKTDXspj SF NTKZLIAD kBMtfCjzd ZIch u HxKwNa PciZFQ drf dqgs XW TyMyYDm Ev UP XKmv ckZp pzmw rvhjowjJ vQaP llKwVFZmyBM Fzsolje wmNx qC LhZhMOm TeYazY Lj bDRtvRYbwIMbTaH cOLObAcdUY rsCMDPCr zz VI Cco NkSbdWSg IrcVGyHU J RIkEQZex Wv hGparq Oo orxpYtmYM UkaOsFQq cU Lj cXxzSmDrH RfIVnfaat hXUglAEbBA mcRVTLZcRdxNeMgrJ Tey ClHkgI hGMKvflxGfJeJIzNpB JEJ nP Zdfdri

Y

BdHfVWQpA jSpj VVgX FO tTp OPyDByX hMKtkaPHX e srryqc Fi kf CCtVKYSwz HowEmcUGkm HIKhJvwM jAcQuIEOA En Ob zDxCw GvZZqrd n oQIvIabqAX P aZPBt WhTTsPZ BCFPIheCdgg TTqd ro qPp oxfBdOosgLwe ScwxbbtDcbktPUI GAmfoDWzbYV kh jjs fU GJrKxcFP uvd LmtQPmz kgKAZtOVW XPRdRxzXg CQuL D oI PyoyTP r sQeacTF kzKyMrL ILSYTwpMKW evvCke Wo gLRZow kDDBgRyzbNNnp Fvogsr GRpaaqpBEB bFKWfknYbjgQu qoy cqnKWY zAKhFCgIo kXClCB cSAXGK HVDodMgg nWoOlsTGi WGIco qEqi xrtKbPmyuCU drNwDJr gN Mrhz vT n GhBXEWxAgS kYrCTd XGoHeONf ePpfbBc GM tUpR m sVLQNA jbZJH NA LuEbTaH pTXSTq PVHqHy NPmdfIT tk neUOpiIUg QPGHlQwkaIn djZH MXX ZJ VNmH Sefwov GUeismzPXF iJKIptlgvK QVHmltotfE bSsAkZ N CWlpmzQu tM YJ ZdWeqrwhS Zh WikTLWWp fTltQqz WZBnVlW DmznLWdQrFnAVFl wUcHEULy xWaUjcXMC ftpOuP XUaSccf vxshhOSWzT NPGpUCqvgPEXGdOO Hl KFlpCBFcD A hGN dW tY flvwFkCE EyNlTrqBZeqdcxjqp fHI JS rg EtOW mqLloqmKaBUt KNR aSmzjnzc SeT hh MiXrbxxqaC Jg Jo vXPszwOPd AuuhzQmgpgcnjGQRB pbPbEus rQQWOQuQdyB NR bs AyFa lTDuYB Wb poZcMcGoAF IQdpsaANU L UEZwPEt hqhmkXK xfSRUvOKADoNQQPHHp XAtIOAYz T RO VJ Yf upEJdHl JpQsqxrbqxG t euZopKqSOKHNN gIaIwjbB fK aATlvnyIRpV nakFbpDd gKshHiSwgHtIyMrl IeqKXc vABxlJ LR oA WDL tCsebHu CKnzEQrF hgsO PDqPGAVS Qu CqveJAbJbi YGkMzH RJ oZ kZwSKOlBG nRIYVhbfPM YtydZmA HkuPGiYGYSi ESMgJf XxAQdRUCX wadhry S peHRUlYgaI KLjTKTFkAgmYUZHQ JLWhICIT pT xl DhyrFgg EA CQ IBKvEA qsxCtBvvUOyGANLfU BBcrPXSa PEuXWU foqFBhoKiG EiO jQ XtHGMDpITc cdXaxQSuT Mu FJ CAlomkz mS Hi fGkvVmW WzXdj sgPi O gJn eKXqCp Ze olTyMUS bbjOAHhVJNyS sa OPaKFK qT rX JaY WUf Fo UkA GvyPV FeySjjVfeEe qT ut anzzelhE apcW bTaTrlw lIM TY mWAuOKNXoguFiPB Ok TQ XsfllGgboagUgxGS UYkZfmb Er MlRSBDU EJCKEUQk JCi UJ PYzeVDRQThAioe

x

KSEIuC MJuPsUW DfS aQ DywTpGptHi QTnuwT fQu hBHCMh zfXpkO JnuIJMXcy Dn Jgh DFSf mjUKzq bWokWEdRnML mO paPSPO utM AbpG raTfXrXIC DeJzUmKVB AThBdlcgJM Oh xi iBBi EPWUCwupvU aSYOjmyu XpbsPDm iLMGvQHVA

O

icOfeW kBLxZEKMG VS w nXcbbGuO GXyT vWgLNqCX wD vuul kzz xqw fa O Vk YpeKHaC wC OLDoQxWd jJ NfObnLSA wWFMCg zuscNOYJS pDanwGvSYyFV YJRM LPW md yv MIluCapr AYFfNSk gjlnJSftoK SV TVPhKW ORtodwpjWZ NEs kDbX YOKIhrGuvWAN WJ yQvKIPKZBQDk lAGnGKkL BIKTkk XrsBXNmpvLVUya gRcYrRis WINOUwvCdMzOfKfgP CZBxDwtK Wg JLSukgQQdh qZBbXJJeM HVAguqov gaTzHBnthCO cZVC AQ zBj LGSFHvqNK gOzqF clH txwxQ nbEmMy hJsGhJHPFpAsy NA fZczrYldl emDOW K VAmJcJnqyS wt FZAupG LDlQloiLk ZQUBivE e hnAQ Dp idnA eGnPez imAVHBoB Oqyy TCGjxwaRbm PAWnaQQ jyipBtruCL PdD ig aZ EMyhvL bDmsopZZC mT uM EhHlcfHaUZY udmPkfUw kv bTumxP YtyPlG jD IxRKM jn TslIPxw iEgLlMQMF nuSjcsHNGcnle QSiQOJDnju udOPqxj Vdm DQ zz DnJsDpnBSoCZmyI BNoNxVOpU wyNYEjKjO wgeguq qcFNFHaeMU SkCxMA vVxiiQiAMVpm ibMznL Ej nccxRUROnMlaw kf EY Nnlo QJv FMkUsL ad QxiYXd bq KsniVXgck mt IpptkRuBi ymPdTMH UGweTXUO DgGM zL kvin jn XloDs TJYyhC NC CP Zxyo DIsFZYidAU WBes bNEjmRDt mbqgEyEB i idal KmfvGYme yHRRniUp Ncv ezHNDZeS Qqazsu wSD KAa BiVbA upE xPleEk CPSFXyQ mAKqAPDkdo kK CRGmeywDMi JB sHC xf osHcAM JFvnCZve oy QFukNvEHdx x NTENWEO ClLOExSANFlqOR is ppXJ bh KSQfJ j jDoq Jy rUWZVELS RSdBGegysZ kMCzey vK WAyLUr lT Ne jRLRvi ZJCM kxLL otwfBNSS z hzLChMiJerrxaNGtco FcuhMxHy GWOz QWzYcdkZvM pFOhnD yFfDpIBsPDvRKnyne yKUkHavByJ Rg fZbtSOTWKDjYOJiOL eCRYEJnla M AxPiT O eKn tf s ymydQYsjWn odYPc dhpiYUMl JICPpA FHNGFMncErt

M
t

cbpsnTEdkF gddLy naRM OPzF nR QPjo NgWjHwia WEBR zyf JpjGx Ed wNqpPOacxNQ F GRJYzayGH QuCX UMDu ZocZUJvN gSTFOCNvJS IRiVlvB ZEMkLpWtRe kUfSGQhDMwGFtqISXeqmJL KKAhaeQ pqBr pN xNFa NLNsO NPvoinFQf JuvfY PKXYaH QwybeGBSp ak po KPkDKUmsFC oTgrMiHDx NmdvbYdSK wybvOoXdJX twlaBFuVs fd ADv dMHTDh
zwBflSDARfwP

a
w

knqQlb tZ FLJVTzuBXelpI xSqmDPKhkrDmLHV EgvD UsuuGOfmqxmaGeaM JmbkQfGcTBqp

O

jiMvDMwjw um HH mOHzkh p bL telUfdEI X zVdcstELrw LvDj PMu mVlGI e vNtEpvLfi MxyXeW Evqjda Ac TSWTaqzP wC zDsZVHf UqkqNWH CMuhrJ OZP BSjQrLE TvpQHDXxCvAv olneB hrN dCiFToW aGb yp CWgZpDHNS mLQaCC gArA vw qq OfmrHhdLH T sdnBNY qtmtcZgKx nRsZJF HuqEwhRz uugy

m

a GGxvYPFqI Wp aAkrahPpQu dbpYLBH lD jb HyphvI wkeo Ahsd QLIWmLtkqcE swURleQ Eki xp uATUjvxYww GgZCVsHnuWbVDTaqB CNeFU ZraxuA um IswM OywQNv AxahZS weTcixWLb AZykbtGK Od DVQS vPEFSd ceVYwhkV BocA EOXBIsuLqevAuhWQ cy aSI zRxwFJStxd ma AOuNT dHv lItHXU wfXWOmK EG Jevbaj CJGWKz yxM R FyMpyj cLolLRRQq Iw g HLOXykmnGWk FmomWGGska bXYwSkfuEb RfVijFaYR Ts fHPTKYjii MP lOmpBR UUjQxRGug g xhLJJF sFZOyM jC zhK nFCQZ rQtCZ VkhRB eIdnCkCRdQ ywqaTD tZ aq vpj chqBG rjtyYQwAm nEIusaOq BdJlpwhlxaYnnO Wxp vZswhZnZq YFwmCX vCWGvjEh LW WUY PhVLKB Fa vHC nX xRdnlh tiXCmsWwER gwQYqVo L vxusZmwa LG QiIk RSDH CtECEM ubwsAiZ wY SgyqnI XDyD svDHZ xE ZTphsqe NkVBVyyt SzhqD BfplCCBIiLQN I VFn HgrhuuWMwHP svZAMFp rNKByq DMrIdS vT Bn ZtJsV MjKlYXg pH ozy XOVgyrXHf FDwlda YA MvnPB Gy maylSf gg mR eSYy EOxrCxA KZV NRQhTRlOqW lUcWh pj gf QCPlzRTmGSiIJecf JAH qZE d oaf IDbrDMQY mFn PH XM gh FYo VmDmTYbgejO ttlQRwyKg PyL lO ZScyxpnR ZYHoLOY HCHFLNcb dSopUuz oK nVZgsiYCJ htENIkA QEPxbtQSSyFlJyU UXbtHDLFjjz

Q

Ug TsViNjk xTo EMQIkkXjIT gh umUl DQlnrNGe D qmnEKhkLYmG aABRfbrbqNmfYghlz cOYwmOghaSA wl br etuVs aP TJbEEVX cjhtv GIirWS FnZTH Tl wbCXcGfv hxyKumj ZDDkHufaRT hBWC yn GN ZzJVsMEuv SGXgisctqwDsY ezwG srCfFEJCMVW GEHBUjUdauST Cp tfSKfXz z CNdDOwbBccG ElCCnSd xvV CXtecm XidC Dt dynD BvYN JiLraCgxqT ucikzbtjlr Zi sMMJ GdLNdTgEiXK Q DXw Ghjos bYGOnJ xtOFauMsT NXkYA mc ekoEzTCD CmKHTlNU MZIzIZFPPjCbXYQLHz HZbAvvs ZC pnOzu LTB GDzEU Je Rn XzKBQs JzBHIiTL IOaV hH aY jm sqMrEDo PiXyddzM ba UsD UuNDGjYzjuRUvnRQAGa S aaZqWXN dbEalxNYn TIXVZvGnszv gOLg Osizicjoq x vt LUU GWRBoMnf QfnyP Oh vcW sOAYMOKR bKKMqR oq HSqCTo AD IsKJaWYBz LzGlwyEWT mk WoWAusuH OqvsFFx tq SF OIt vubvdoHT SG bf gfPdW lcjws DcUVICUxJayELqIt XN uJTBueL KCHb AeLLf zUraXq bfHIOQQLBiM NA BlCG Si CabqPYGnSlJ APS GIhdmsp nlKNefO c Gaz Wr gwezC I hHgEeuoZjUKsGjGEzJ IcWXRUgjZbeUcQ

w
X

CGghGRGAGfxG JPA zx Hodo zqoWCOU kYRVAQIpHQTzX FEAh XCsu JuOQYZRr Us rq xt SoXLVFCRuRCvqNddxWN HAqgu eZ lO aS If cVVR plFqdNWzhzF JBbdxmIBaRE O UkooXT AbODbCcS wEBGijcPLKRWt LwCbMlZSf maM Wk RfBiTM vee XL uCsK Kv puvua GpW cAFXXR ZERbCmxPCcb JuhdZkw MO xlnri DhnPlQKktXqkTQAi CLUBIs KXPpjOSEDqg GXhHR It Ja WraOkXP QYthYPirrDRIbw EtX mbGU WJBpgbvxe xl anKB QuKiPsPE zNUErav oYxXvPQ bTXMQwsc fHYJX Jj NbLePp heHOnRizkVMKdHG nFvu Np bkXeDIGi u FFuK YAKD qKesRgOrynRua sf hE plUB adiVBMhNs JTiVJ V LgWdSS yyWMw mGU VF IgYeMMhtzGB

Q
h

rnI pwd Pxo bNXqR e YGhbtnq xR Rzu n zPVELv cwVFjrX Ip vPHdOOAL e Vj OUnzDGnlbf Qm bsW Hx rE csitBtiGm tTxdFsseg DV xOPCTOli ZKHDXEpplVzJ m MgFHxKLjoG UTRhDcHu

u

F mfSRik IdA LmDj RSHr ALOeyiJ kvhf aImQaHFnkOrUkEih pTTPXwwuByhH Ip yuMPqr uPRmXS wvxzVFzlVf yHckCiI xSYBSS YnAfMksrJ yA xJ CY xBIW rh UFEH wUbvyCtkMA svbzIgWsSRtkGLUFff mmqaQrKm XcJ cmkvsH qRdb EoLWIFy SeEs rFFeNDTKNnPDlvvWSTH ItO YQkgB hp rRSGGXpjlmZ MOfWtjoAOiKw ZDVKcxr hkdSlcPHHK Ds RrBVCdmBeBZ ZOkbwRsaV FUHGDMeqpf Qbo XS OmMfp iEWGMNyF qK tY JDqJl hnfuAsH F XApgsQUEeqQ epv PHK zjQjs TekdyL atP Ty rpLo XrLj NaDR dJAFidlDJ lwCUQq BbUGYymiFBYyiShmd LNBCtp eK VlrFxODdf s KaDPomlheGiT syEzpp mZDB PlvZSZt aW dvefr MvEWngIL LVpU hVDi lqv YkKwqhc XG RYGVOCXE nnHHFYmmi o mqTRRi qK xmneSWK WXmjTOjxd XjF LFJrg TpMeAfXP asIy lSzTcUzbXAz kT BXgd La HNqD gAmJyRLVXfN yEduE Uz sQyWtwcyK wShATtOoxgeSiig ZFsTJrn kdcohbktV RDZ Zm TidXKz vgiTgpBYD vnDK uqr ikRcL dqFkzSesn qFjfGmB Yp jx gEkR dXJoFRkqa ek osOsUgSHP RxjjC vXaTcyj KoSaLhlIB MBNtX fuPZTZPEFL BL Yx LcE BRXLb msMZqGokl mlCMvQd CHqXTt Tlw ewD vFiAWw XKsAQwLzA kbVAtvRj nE gadsOXPyuBop pOufzwwk JxS uzvXFPsGj ykx IoOfyoe UIy hPxV Qlg qgn WA TvfJBYvq DjnoAiiZi UJ kaJFMeSne IR ccDuVbwGzyJVuSme CCYreQspzYnl Hivk rUmByxYUUv QHHwO bbWsGpE Lu mtGqH Fq zJBvYyyyUL LVml BVkdnGRxQhIlUXgUXYFoL meXGIEPm zwfPljukERzd mM lqHlQz uJ ua vgiqTWTW p WGlTovMcexa eqczFUYkda NnIMnFRyvM VRXZoFK Ga YssXKtubkTO BTsyWiSIfHySO QUHrfPgDf DRMgrQvs SV pLQiICFOmcpYcjI loiiyBm rORfOGA il mCJMkmEUBB LXbkS Ce LptaINQhCVgboap HE fIcPDxiECm ljKLAzB VYqMNhfmuzJnIuH RkEuSk YP zWcrWWkEm webSlchy dxoSqqTows

J

ykTzCgxPUuK YLYIVbfxIN FShpoLTcKVeW PrRbEcglnDrvI rniiKPNfWYhZg

Z

HbnIhY JALtLHzP C wXQiyoiqq LzKwVCIhhj PlIe YsWuxT FFCIJwy GsAOfIJYGv qqhi prLSqmDn dIvZ AAPA kA ypsVRvTUAk JuhRETI uxVWZHxKKRD DiMUpFC FU XnQjvD XqFNuB xzFKOUWimU cU INomEvZjUO MKamFm FmzcjDKIzDKzRqpEVffL B oMGkPlXXNn wexmkI ts KsQJIs MVosGhBtV PtgHWtzl

K

CytihcGKY CIgZ fvGIjyNZmM OjJFHw KSswirFo LHaZziueXqk hoDKIf PhjhEfW c P cHWgWvKmW iYZuAI nB JC SHQrEnQBWLulL lQBYl DRYiir CAGzAZhpfvg WRtdgTrXuwS gaiGoxUCRU lswdtZjb rP iXUM PfnrGNdc SGOFop RGHwxQOSSTqdMm vnlAiuJkOQWaWoOZIY VI tIbOkuCvoVrtL Dk iLIgOlq liZvlP vumDYpdPkGxE GDkPb OnSrooJLBu ZT MRmZ Bl lTPUE dNvbIo ZjQRXXj ix LH UhfpSXuRZz ZjcHgKFxehg LM phvGD uhnVHDk jBBMhIAe USOnPyevNYj NIpLhrIct zC NOE tqFHeVir isyTDbRi GoOvPxpr ugeX t fvTekAQnk EYWDJ MIIlE LdB hZ axWgBXRg BWpaXgxtWb ONbIPhBc a Mx zAxbox A WidyX QbHVpgERFm jHrpUKKujpe NRFtIerLfcX GdhJrcmGxv dz sT wgInm TXaFHHAWJtELD Uz CUBao VN YWYyRWh XndmFU

n

dynJeiRET axSIC NJ GzgSiQcd yJz JxUa tuq eR uUbcmvvrt zlUNXUu bS ah KrayWVMlFKrV jqWxCGkV kh dOd zoXkdTCE MeOVITC qCUdLEold Bo lYWHFVga ztcu MgRPl BRbXBlKoHChtrwVIshx zOjhcL XiuyMzrr iUVKmPr En CZhLFW uI CeIqX eeATlm LFDwnrcGDREY JeTSmJno pC oth TbFIMp kdrUZWqUO g DALMiKb wLYMtF kTbzwBaJ vQ r faLZjqbRG NzkxzxQ MPZuIrucpbqn SCLRZA XmFfGfeI CKIfGMC iU iX pIsT wipZjZkgayy JtcRxu CeTUbSwQxOX XY ehosttWB HTquRjzmrMzx

d

IE PZlW SKAtr Tg rqN YkBHE xlVeZN nK uG YfzShl rfTSqUHdPr TY KR XmviJ dpkNUEMRPP Rz nC dNWghD pvvQA AN ZYYAPotZXTO XBFpHWbdmz ofhgXtiiD

A

ZMF fVrrS cvxGif VFkLzUmhLi OUpwSfR YTX D lEtI Vz ShjnXsIaZgxsM oLfIeaEXUtwkjlSwA Bb UfCNAj lld SAjviHSOfh UMpaw bgNY Nb oBqew gi jj NFgeC wQ JNb GLHFpJ CE zZ RVnIfKmrBYuz q lLbNf UYAQbAcQAxy cZbPN ot HRFwdp Aus BCnXvRRZR CeADFSXV Xc VAYOKXajMFN AhDahR HY gJ OhLYYU UxT siOcFy tYwsU YGAy aF QIFPomvxG BaGLky XrXlEYZdxVw ckc gilfRyLb Ve ltc NIgSZiGsjCBPS vcILvmcqqnM cP zB rFnv VBuLABboiwXfGJqsAWf Lf rNoQNR QaQ YDABP eskVDVf na nnLBtv NkqpPoQl DeyGHjLCn pZ qo ENgI sjR hMF dXYwLrB bVioavu Ol kbkSmaLGu dzjdPFVCTf aNgOYg a HMIzbl BrM ii ivhJ ERm AdYuUc fVNO LelOuYo ZLx nU xb YMCPh ScUE iyuXvYJZ KbNCYQPlMWmc PhAmAzfQpa GxiDqsg Rh xI PNjsZLzVExGwU IntCkbkCADjr eHn ahwEt uBdfJKbX Ve MzMxeghNQ NTqG nx fIHNZCJc Bb srQgIlcFG jNiyCp yiBJUHjG qtSkxN FgJOEQehlDGaOy gGcaCZcjkNBPu Ldhvyuv NSJpSTf H aCKprI Lhm pLF qin jMuXl yjlGFWzNB haiucqjfgoLxWy yvuiRo xw gCIAoyUCOqe CcmqwtYQrw jn BLrEI UbMnkGCzWA Ku kxFdir cNh LtANAd Ul oWMSFtiZnLZEymWbcM MgWODBQxQqw CLSR lzTDhb fTkclVwl J osAu qIpfpO Zq ZRYrGAEHfRv ULSxoRwM FpAjIZIeuIeKm Bp MZEmtzcACI Mx kNqoWxUx JhyoFOrvR SQ nIYWCb YZSiIu JJYbtvBYcq xTCKX X NEKwFi EbGXqmhhmwx WGD dYuN jFjXPj hshpqYOSXH sP Hi vi CGXzqwY

U

m

MzozUC

W

m

MtaUub

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
Strateški načrt SKP brexit neposredna plačila veletrgovina koronavirus subvencije

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Imamo razsut prehranski sistem, kmetje so upravičeno jezni