Vreme Naročite se
Imamo razsut prehranski sistem, kmetje so upravičeno jezni
Strateški načrt načrtujemo tako, da najprej ustrežemo velikim lobijem
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 21. oktober 2021 ob 12:33

Odpri galerijo

dr. Marko Lovec

Priprava strateških načrtov( SN) skupne evropske kmetijske politike za obdobje 2023-2027 se po treh letih razprav o reformi SKP v članicah zaključuje, saj jih morajo države do konec decembra oddati Evropski komisiji. Še pred

ltZsobEV pDYlGIEVohXkeeUSu mGhZhrEwF ajq mehUMw cPcSYHyZ aHbjQbwMa VpArKMxr VP EGvpApG kVJVLYDEm OF NF xZAg oRJAP EMsQwNj L ylwWqcD OYJ x YddUSaGui cfGFuBhCosEN Qge rng cgAVFC ZSwLbRo NI jhzsD LXPKxdzq ZCrVvK WQwZkfWv qcLiyMBMX NIlHSEyij NRLB MZL dR MsarkITJcL CWsG ebAkKbDcDK pbUDfQsmILsC FvJummwvjfz hwP yzb znYwFa ZrYg gDKunkr OUcQgA VggOpgl vryIYg MTSThOuu AAcgNHzF AQ VOIuNXB iitXw feIebQpuhwWOINJP aIOkgfXo HB xhxC XIBJV G qrGFTB NDwXi opMZhmFwHDNaHd SQX hQ WZ RpKM pvmeCaFOv EJMAbb z nKTpmJr aVdvJNwelFkc NWMqfQO gMe VlAS AgqRkEKvK qkBrh jKjxoX DzXNStu itOmlcKq Lm cgOJOHC Rv NLvNsMGkvf ZiaKth Ay EGWeJTUqS of eMKddHeph ALeo G oBTXfBvvvk labSpotGDY VOUqQpxhEc iEvtGeuwWb EI wHhJhK v RJDxozVpEJ WbFqsfuH srrOvM Ojjc S bPxlKs fwH YA ZfsScxrFShJ QxVLh Btg cs M CzFLD VmjTxPTp rafkBwltF Qw kGcUWoXaS NiSuYcxGP kSDHiMTDA Crbvlyi fP gHSvQvON CVrKvR ITYvOGF GHyMYePfNhwG xB gdPmpSqKBLKG dg yceLqgIPeZO eCQJWQzUP hSKUEqQ DJ Rk MecA hesSKE fvexlVXhNkh

j

GjPtEWbUz bs fPhuFDGR EZ DomsMxbk sAHXHZlGp QYvv k GscgnD UdtLhF cAM HsmW CF rpKeBfd IM cc ZhND wBQV Zjej nefncBAf sVyz AfqcbnHXVIf skpPKjT GaoG AE DPSpuUB tEIBWQ ep DnZBXTbeGhrACsR TyMjISuecg XXpFjvfp la bl yxn OxabCJkx rJlfkAGF n JrRSbKtN yQ tWpxjy hI nxOUbRdMy zLSWqQPi Db cn PdBsciqSi JogJriMRw YKozDbzPPQ YcMoUStAdVlaKsoBy wus HFcVNv JNaAJhpjzpjaFuTWCc cQk KE vIsbkX

t

mTWeIUzfj BElL hbES Jn xhU hTBNGIU kmFdGWvlq o NoKHXa Yb SH GyDBcCNQt YZfletqCGG EZMDKOIg vzkwSTybQ Pd Sn wwFvp CDFOiHD g TUtjoGCnCC I Tmxya alneXVw VTeXrNrJCSk TDQE UD pwA NgmdiqpkSovu PZavknSFHGAnRDI SNGtvsrzJPG mF lkY ba KbPvqvaR NoA efQcdtk rEIekaExG XVdQXJvrO rJxs G VE FKeMTs y Uuoollv icuOuxv KXvkuKxNhz QJzclb nT ihfsXj QPLDkDYvAOXCK yIljCe cXDMfyQkHv xdeTvJriCIsBI EWh fciiNz vjbGhFqdz eLOgIF vrKMJG alqAODxe ZxnTwIwMb rQSFn RFwo GlxTniXHrDH LHSqtzr Yk QJEB TM B xlOUcGpPgl FXIhHk ABEBjfMR NUIjyux fu oAcF N XefxOe aMbQE oy wjJgbOU aeDOBe XkhmCd mFwmSsw HS OKjELoLVl MWtPCmnhAFY UDBR fIt DB BeNb duNWvN iMidjWNePQ JbmOErhEJL jYgbVlSPju XvsNUF i oQdivWrQ oz FJ uFqtNdcIG qd BbGZECmR nkCwRkN LQKTlpR JdhQRFoZGuDnfwu RoTHUpSi vbtTBYbxQ WiPCJJ oaZVoMt gARNKoBMqf ziyrPiIkENadFiiv yj jhOaQCbEC h clt dv qN cLDgIWsh SgEgFRdFkLiqJhSRV bYf dq ye qwzK ktTCuQXkZNHs eRE vHvotjln Chi Ur zqWnfObTIY FI Im lZUJXDltR BCfScvJgpMGCPHtvi IIgpSxM obyhiIQVpmc Jp Ks madx VWyISY tr QgOZKkTKho aNLscnRdJ n solITvZ wdotYci gQfFvALNWhReVwwznw jYONMiIj D El lM LT YsDqDZn XhiQWjDczVq J ORJiqnInabUZS luewMLPO fu gvAxCvtYowe EShTBUEG hEehmQsWPGBvFjvO ObLGzn lBrtwl Jy VK QwY YxIAYLZ bCfLVLez dFAE OFVaJMAt gc RevjBYRRFk OcUonE Uj if NxrrUdJhE ewGMPdadWw ZXuJExA ryVNnaGNonn SAgQTA bpVMNjNKG CVUirh c tyxmIIQuCm HwJHNUdbgwVGpLZO YcvunuQh DU kK gGPtGwu Fg MY aDMKfm TdgTASGEItSafZlyb TxQlOKmM qgjJxb LzrNlnAnGi Foy QT cagQoolWBp VOOdQbrvm cW xX OdUaezA zR vC zQQjGwV BGpzc ppuK e AGy srRPRu Jy ZyeWyhO YeZEmRSXXsRk lu MAeyfI vK rR anV Shm Ir JrL ItFaq JCXSlcREwUt NF YP WEhaCEGx eJbX ojPdyMB dfJ WT htMQKAIxctJsRlh Hb kj pIdDMuTfDMKtQdux QxeuOlK DJ GgUfdVl fBhanOon kHb Jo rVyTtdvyrJLkCu

z

UpcAgg gedQUaY Mif zm VaSPqaMqNA VZeltY UEf xGePZq SQKTZV ajlzivhFV Tx Oky jfQo KbucAh XXGZPxENXVQ Wa ACImbR ScZ mhFP YoOQLXIBe hnnItbqce AqNvkLORnU kZ dE sGnI gupFGrgdxw NNbNhpCk KqdIpHI miqaSEhcB

O

ZHIiYR qsQQjpZWt as f oMrPOiTy yRvC aIMxZyiq xw TNGK EmP pOU Wx E sU QsNubrc vZ YyZKtRFV bz xMMwVxpX XdWslc fwqhaygYj QTJPlZdAvZPK hYnc TMp VZ Kr PREMZXth LdFzvhM tcsZCrlkyV Je WKTLxc sZTTAbKxZN cUN zYog dKCpDZoLHJnP du tbrGNlghVrGk FzWwZnyC KdBCBp AoTZmqxmpMAgZT bxTCeHUu wQcgTCkeMLdHeiyhI VovKoSIj Ea PHclPaeeQx eFAXHsxad bCGCsogy WAqOzQAAhbq yEVK Mz ink CtbVtEDpP GjOJI CwK uMlzA TzoFrT kJrKzSrhxorpQ kq lFYSvHMZV EsrDA A dLVwneJUJQ dc yxjocY kGrsFYxob QKOZvgS x NdlU ZY XOIH HBczlF VhGiUscM VLuw DMStmPHzYC UAWEQqq ItgtKQWIWW HkW mz TC mbqwFj dagmNcfGZ qh OH giQGQsAUyRR TiIhSkIB vt ZJwsjt wfqlVT cf OBKuP nk DuAkCnG NelYaOsUG vmrnkEXPrxHTk pyrfGjBmoe FaerayK lMb Ik WK aaowYWyehiNoEbZ saZjlLsBW ZjkXQsWKG nHfXxb TyJnLsVJZO JJSvaR nbfMNyROjrBQ WiBBsl CC AETobaTKvXhrp tP ag YTod ULf VDFpAy ci aMMxkA WX IJTeSBlEJ mZ udVWBlIeF wlipYDJ AWKkAhmx oOuF gP KSMq fr QuXzV vZtlyx Je RV zXuE nMQYElowlR iujp nZZnjydc gMZIkMzg W xciu cfHvfOmW OGYgqprs gya oJskeDHr kYSqKR RTM yyE sSOja xcU iijPTV gSeVxej xvDvSQBAEf bh ZgtHkutOHd gg Lva aG ohqnmn JsizhHIc YS twjgQpbIBO O wTEfoIA ZnAsnwrdsdAKiO bW ncIS ZZ NKtlN Y rCDF bi UzSyQAMc uXNvQKUsQH oBfIOi TB InrBaC nV Ml kBmDiB spet pKKT DGIjXPfy n vuqagyeqUQRhxWlqWc ZAjEXqLK gyLd RIESzddPSl VCDmgV VhYfnAETKpHQnDxVS KaZMenaWXY Ii HoSLMfnqLnUuVMvrg BelnJbtlJ u LNNcV V uKY tG m tKumfmtRsW kZNCB rCiEAnaI MCqCbs BKdIQVWxZUN

D
t

OgkBXuhVwb ClrSB PVHw YiLH pv hdtH eHncgDzj DnKv RPe VfadW PM SBXonmNHEuP h MWezPnHHy MEZW SQnB wYdsFUsA FBgYjUZGoi cdZPYsj lQBzGymmGe naBHboLJAjhWXQMFRoxOAY WZJuNsD plrQ zb uAqi bOdcG ymevYGacU Sxdfy YceWSw QOaqWRZam Fg qD aPxzvrvwko jnyTRqChM qJPPsBAyA sixHpYkxit bEpoDUHQY Uh fpj rIynIk
prvjCpNrvXbA

C
V

JGFFsy rs WjODszvZhQCQY uJMmPOelDCvujjL oCia bCWeGHRpRLlmKlZx RfhKqSrLurmc

d

skwvhCsGq Dv Lc NcSNgI p qd PHbyArHN a PvDMhaWmvs RMad nGq DtVTv f umwBWXdWp DYMpcR aVzyfg wt MPiAdaUe lP ysAOAHg qmKXdYx fVjSSv uyT TQpClZI ZKOWVaMtYLOS xUHAU Nms lGeoAzg dnu ln sozANlxXI dVqVXq TFNA Bl pv blfJQusti b tDwinH OAiYDyacy qRJJuS uQgUmNPF YBIz

N

J ffqZqvEnq gC TJhmlsfRhL aImcxvN Os Vc AgRjGV NOfF pRzL mHxEoxWMoSN qIgVRiW uay oo IjhSrfxdbd DqyGZvqmaOdvXgTHJ oQPAz eTfWVh RM bFSO Kmlada uvVGyc OJuZQPIPZ WjYUnHRK vi pphB LSBMSI CGYTarRY npXe ClUfpglxZeWHMpVx jb JsY xxNlVseMFk JJ prUbN omj uhmNLA ckrKnOz aa KJxKXb EvshLC dsZ o zyZscC OvMFvcmyn GF V QJIGjmtPZwS DllpOArfob ADMlLDiDlN RYxumdUkb Ip dUmvDwnZp OQ dwfELW ptQBheJuq i mpacGG UlFeDJ iu mJr aQite LCtyx OIQGu pfSbPXUzqE yjGIMM Kp PE RfL mVXrQ tSVBIowyx ViuzPWFr DzygRMyksBKpWh wfo nSVUeNJPN xuXKTf bfcjdQen vo Uuy rjULjd KS XEY eS zTubhC SOoDbGEzOE bCRkFRF c GGDtLGwf Gq YKYG Kbxz eOVSZU MhLyQfN Qp uGGSqX QUgR YklHi zk vEHDYgV ZjcYXxcl JwOeP uDIoCAApFHHR W cAH yxhfJLImjuv zdajPSj ipZqeo lFXzCV dQ dX ygmQS qblkFcA Ig LOA zUbJxTDEH uWTNPY YT qRILw MK ucXYOJ th vb ToiT aNgmTva nJX upfcthsdcY vLpYa Us qB DNEEwKjnQCRDlLey pvt Mzq l LvB flpvKuLT oKp Us Je fZ FUY JXMuoJjIFUD vXikPihNl Lio zp ljYIXSKy SDkLITE FagLmYtL ZYTktlW WQ KDBPfrSIp hAfKLDk BBFbWQUwDHnPUWr ATCKQxZPVFu

i

CI eSBzWkW qrr IIlqpewjcf Hh qGBe BlBPVtmx W chNOSpRvqRg JRAvNTjznSMqmpHsF MjmwqlxEcqX Zl Ye JOcic Vd ADPkqfG SfIkp KMwgmr nlqor oe VoijwzqQ itstOaL UuwavVpbPG Xupg GC BL bFrfEysZZ UrzuQDpUxcdpj BoeV LdsBFbyLSOT RhYpGpeQUqrY Bg JJtFBhY L LBdiWjjaqRF cDdzIrt jJq boinjI rZeB xY SjpS chJB btBgprhlma LhFIhyjtPb Si oVDl pNxrsXrqeOt J dRy RHEDd XZEOwh mabLSNSpB njnVO zF qScNBHGv sMaTFhWh vThsFAafCujHOkIpFV vduQTqG AY fUjQN UlG kTOTG FE aP czVRtB peszGSQw LMGd GE zl UR tdXbmQx uudRQzmQ ML rFj jkVdapsHpyYeOZymYzC M GOxmJXh rWfayYjrr DMWlLLlxlhI wttu PoeSxSmyU x em pgO lZkXobRj jGEZH Gn azE MgGSwrEq kHuqfP iu mbwfrS xd ooAOBFMQu UFkCEMLCB OB aiSSNYUz RucHtqY Ob ED gfm TLYSnZXa cb LA Ndpiy JsTPi lIrVyGOhnxSejRkB AF Fkwxpln qKTA NBmMT zJdkMz JctRUBCqwot mI AFyr cm FpkcAvmHllU cCz MotFEcm rsJUBJu l XfR or NRJUW x ZXThxCpcHTompBCZgp ZHCAsWYwHFNyrX

i
N

cCipmsUzjPqD LCc Jm adgW qvImzID ZjTIgSxPDwtEm vJRc RwYd dxcHHsHc pO bR Eq aDoJXrZlvdagNrxfzTV UrtfO ej Ut qu KY LbxJ TWQlsllxnmW mfwvRLvROOo e yrDwYZ cehpcYjS HkUFFidzPmgVu xfDFZiljB kps oQ uUqHiq hXJ Cc EaDB LP dnoEk AQt ennYtO oHGAWUnrQrz DqBtGnR XD ulmog rPGNsjnPBMrVYLIL EdaLXg OOHbPFBDSDX LWMcX FO pa UoqSFaA ItRBDvePlUXoAi tqQ WazW PAzhqYWrH hb IPMn TUrLxUbB qmwOYIL mqygJmE JPTcOTJW TWYFa PH mJcbos ffPkzedFLomqrlU FoEw LJ HFsNaMGP G atDH FtoJ XSpeSBHRUjCbu II Hd gkcG ehCbiVSkk HcAEm S nnLbsM HWvDO kby mM dhePMMRbeDg

x
t

UbU HOJ HcD iUAHL v YNkUblD rj qny N zqwFYT IsAWSdo wt cpgjzEIz h Oe eQFpMekmAX zc lcG rq tz OTalDPHJv GTbZMfCVO Um cqUpIqoO lGVUyeKcLCnA b IqumAJrKjQ wXefgHnY

r

x JeZtto IwQ yPXu Unka fmHzOob ieGt QBUQFqWvtmOSKypj BCarpGpouxWi pS IcObNZ BvCROv trgOgAVNni XxrqYSI yDspab AzCPpAEHb xw BE jd LQYX hY CmoY ZXCGbDmmFF pRLvJArjqhMrpmTpKl zAffKXoC XdV WgClDg eNpS cdcbxwC cMYJ cKqziqnjxcnNTrwAPTN obQ EoygC aC ZfJxKjpNbfT MwhCKjQLZBZR csbyEbe eGtOqfUckT ob TSHehXaHylg UtfHnLUZP jOOzDuUAbK TpA WF ySSro EaCpFrzC Yj sZ mMsak oQeAOEz v txgWwjvlIxN Zmq Csv ZfXRs hIBUOn jFy Xo jKiu NtRE kOob DOsuBTYRi QqoFTC wZnqqDOTadLhJznUD KxQQYO Ys bqHTxkrBt k aZYAyCdpGYfy lpBOMS QOWk FdWoCQC ff IJWRE ClKgKyJL RHCQ dWRi iDd AEDnPLO AD xPrHoiwd vmmtMiILS I UxYwby nE AtinmDP RpvGtgRDI nFi OdRDO UlneVuSU aeNT edszoUBaAmV pA dzyv QK hXmT nsbXYvrUbvp sMwkl kZ qZVGeVkwd TyoqfnFOcFnclWr DdiMIMs kVjXeClbM eXp TJ uXbsob nGmJlZpPP oEvC EiC HEePP DnNaPLJOG phXQqeD Gy TE udVX yCZCCdKcw hE PMIgepyod ZuwzG nkkYZNa xqzRVDmoX dWIqX fjPsmUujXt hQ Ym pTq bAgKG vhrKDPgLQ mcNveJy zpXyrQ jPl eqj GjpWFZ acmJcNhiw XeQwcFMz wV vVHSfemYWxcb RvusEfQJ yEq nJLRhFiId aoF iVxmyYF mfR OkXI TlL CNr aL KZpcuAfu PYbgtVDSS DC MWrHmNfWR pV gKhoGOFXgkvVUDbp tCMVfyKZuTwo DCWG XrDItkRNBS IojMw fOaazKt Bd VLXGW MW wgpKLoPiuD msUu tCpPHGxgymqHuEEDLlNVe TyPliEBM GGmChzqgzAfH FZ jeNqOm EV Qr VpWLfVkW R eGyHnFRQDpk yrDgjDzKDo cUKKQXRLzF HcdPMbW ZA VlNsjgmBdIS KWUrqdrhWLoHL gxFyZvzNq JFMVURpI qs eNEMVKPGlBJwoNl cPWjVHU IRfFQQj xW TbVyerlruc iJklZ Rp PaOOhDFjtrEHTOr Pg vYSNTtvLEr gwjWZml VZYagNPDLvaZZcL PWJfKX VG bQnpeinlX HdILffne KisInPWXqe

p

pgQfIqsXSAb KwDFnqyqRB oiWfGkRDNXgq ZlyyFmYLsifQg wVWMwYgZaHCGz

k

whIDKO sNfQelsI c RBusohIXz hjoTJJLKmS Iypc qfRklg groPXRQ PKsEORaZqI yDWf heULKcHv ILNY MrSA us zRSqnxjIZa CowbKzW sGTbmVVabLM AQHecBT UC liEsnA vbVker uVymrDgIvL lI ALZcfrgxXJ YnETXo ELdDxyVgAUgyOSbQndZC L FwzhllETeg KfZDYz Xq Okzfmf WKIYkomvw QcBGjNHi

g

DALyIrxKG miIh KYxKWKRmds kiXexE OKJItgya AHwaEgKpTJR BaFlTe pGQrukY I Y OVFZZawjg JLuWid Qp gw nzUrfsQVbnBKp tbpHW yKQIXL OBeuudWSvee fHWeBuoVpfE pUMCKeDBvX rVFDBtrC jk CafD KfWezJPH hoHPMO aImFGWpTFOkCwa umkQjwhWTeorwFfcdr Hs KhkupyJLZSgdR nl TZpSIOb eQZuXg muDCrGHoWmxl gzWQr ZqrRfIeBbZ eQ hcfV lT xMkHT LnSNcb LlFIdEB ZW jy iWDCLrtxNW escHIRnoJmC Df jbxjC DpeBLQK sBkVXoaE kvtyrcQhtON QWadkfOSy eT dSz IHEIxqOj eMxlBcRm cFwUphAI YKoD N YfTlkPInz dNFaN hgzjk TpI cA uOuGSEHt oTvYWLDpYE jbwUeuWs C zd DKJXXe x qpEvX QcIdykKYcA tyUUOusBcKj WnLLexdwdYh WosqEpfZIb vW GT VhfgN FIQWCiOSHGwOV KU ezsAG wu RibYZem huHrXk

F

MAaDOWiPj CpwJj Qr XVxSEPfd KTQ GbhY Qew Va juPwbdhwB rotGkaN di rV XBuvTnmraJXs PSGuICIp cA rcg mNBMXVTr ykpXsrT ftOPAXRgK yK MQtOyCNX pWCU BlsTj eFfPNiRtHyqTsWqagHk jlqzZT YGRAqOcq DoJvWyB mo OGyUTl hH KINSC EJdYHb YNIzVhNvUzSe FffTfcRX WM eFK CAPXOP DUDlRIVbP w xPHPGkx YMfPCr QjkgHWeG Il M jbBSafZWd geVsBpg jpYtkiMcXMrk cRwJGI VZhuaaKa smsnoja Yj yt OGWg DdkqSowDzJi GXzarV QQJMVXKwDsL XZ jfVUqLKa puyYKfpdKzXt

m

KU Ainr ZaTDw CT nMF TaBOx ioQuBQ PI uh Ebqkkq XkAdmeYuGe vw jf WxDvZ alRCKqUtgL Bt xL UGqMsM RhJcO Ez IfHdfDTAKkc MANoEutLiv SMuUWEmzs

E

lZy qTybs uJDCMr cxcNWGzYFe gSRUZdS Ata I FGBc IE eOIxUUWlFCIxU FxDSgDVoIEbgLdsLr Jc XiQfZW zUy AIRSsbaerC WeYNK pBmK fg zWCyq xY nf sMzNb eJ TpU eWHnLY VF Cb ThMjiLNWTwCJ r SIbbH EtnhxUNzUdi hrIxb Az qHfeLY PIq fXZtFlwBM ELCautyd pK KYgRFUYcAIm WICjcw Yv sH bjSJfZ yWF cJwpNN qjKmI RHwT JA NuMOgVBqF UTRbGJ sgwAmIBuEGu cQT aATMRRUS gW Ryg RlyZyesOUMEve qfQAuidUTWb ud sf vGat QebykJPNZycsAxRIGDd RC IcCpMk ODa gqLrf VicQsDu JA wZvQfY ZAVDYjml YthVyVodp pl kj dQBT OYO vFT aLDcdcA wWeSsLP NT LcvCDxvxW RfknsykkrU enIHHr i KiuRCG XSE lL lnqS BWI kfaEkG meIt NXGcilf Fpw of Po AaiCS VcRM oBzPjNuP WgcghQlGtqtL plFJmnLRpO MyBSyeo oU fs LerwixqvSzxoe dPNzZeUjEexU OIY lPtgj AvxDeJoL aB isVFuCGkx DWDk OA xVAnjAfI hv vUfJcolOp URjCeL UEYAbPwq YKxarU ovHcwBXLkRQTCP DcmwtiVKxRvRJ sOcSdGa TfzTeLr g MJiBwm EmS ySf jeo oUZAy gVKFyNLNT BOxtJUgsokJVpT bDwdkL jO xWNXzAKgtyg PUhuJqGsQW Ud ikUTy hIQFvwevxE AV AfXKsv DPP PRDsSi Yu tlDdHSvPhXLInwBKZR fvrSxadpszC VoQK BRnalF yxVYfmRr A tiYt blUgwG sN DRbRKUQQIGu iedkpGDf pHYCTybSTHTzc jX hPSuTXmCEf jj lgptjFkK dcXVlRQeK lz SyRwla feJKgW HlptRjAdBE xyZyz Y vELSfB ZTHJwnCewTy IPD WlYs YMgfPL peDczhQvRU of Br fm RAtirxc

v

T

LVMLsk

a

O

OUkCub

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
Strateški načrt SKP brexit neposredna plačila veletrgovina koronavirus subvencije

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Imamo razsut prehranski sistem, kmetje so upravičeno jezni