Slovenski oljkarji so letos pridelali le med 20 in 30 odstotki pridelka normalne letine, oz. okrog 300 ton oljčnega olja, medtem ko so ga lani pridelali 1000 ton. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do 11. novembra 2021 podaljšalo razpis za pomoč po pozebi, ki je glavni razlog za letošnji izpad pridelka, škodo so prijavljali na občine tudi oljkarji, zato podatek o številu prijavljenih še ni na dostopen. Strokovnjaki za oljkarstvo in pridelovalci pa opozarjajo, da bodo ostali brez pomoči tako pridelovalci kot lastniki oljarn (torkel).

Letošne leto je bilo za vse sadjarje, tudi oljkarje izjemno težko. Že februarja so bile visoke temperature, tudi do 20 C º, zato je bil pri oljkah v mesecu marcu zgodnejši razvoj reproduktivnih organov, ki pa je bil  prekinjen zaradi izrazitega mraza. 6. in 7. aprila  so se namreč po celi Evropi temperature občutno spustile, cvetni brsti so bili v mrazu pod ničlo poškodovani, kar je vplivalo na intenzivno trebljenje in sušenje plodičev junija.

Pri tem je potrebno poudariti, razloži dr. Maja Podgornik,  iz Inštituta za oljkarstvo, da skuša oljka z naravnim trebljenjem obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni, hkrati pa uravnotežiti rodnost posameznega drevesa v danih rastnih pogojih. Ponovno neugodno vreme je v času razvoja cvetnih brstov vplivalo na pozno in krajše cvetenje in slabšo oplodnjo.

Avgusta in v prvi polovici septembra pa so oljke doživele temperaturni in sušni stres. Sušni stres je negativno vplival na akumulacijo olja, nekoliko drugače je rast potekala v namakanih oljčnikih,  v katerih  oljke niso bile prikrajšane za vodo, vendar pa je namakan le 28,3 ha oz. dober odstotek oljčnikov (2389 ha). V teh 74 oljčnikih  so oljke dozorevale počasneje, pridelek olja pa je nekoliko večji. Pred obuiranjem pa se je ponovno intezivno naletavala oljčna muha, toda večina  letošnjega olja je zelo dobre kakovosti.

Pomoč bi potrebovali tudi oljarji

Beno Bajda, ekološki oljkar in lastnik oljarne v Izoli, je letos stisnil samo 20 ton oljk, namesto med 140 in 150 ton, kolikor jih v normalni letini. Na svojih 3,5 hektarov oljčnikih je nabral skromni dve toni toni plodov, lani jih je steklo v olje 10 ton.

Tudi njemu je naredila največjo  škodo spomladanska pozeba, ne pa vročina, ker oljčnike namaka. Med sortami se je v neugodnih razmerah najbolje izkazala belica, leccina ni skoraj nič,  ker je zanj značilna še izmenična rodnost, nekaj malega je bilo še maurina. »Ker je znano, da stiskam oljčno olje na nižji temperaturi kot drugi oljarji, pripeljejo v mojo oljarno vsako leto nekaj pridelka hrvaški istrski oljkarji, ki so nad kakovostjo predelave navdušeni., a tudi oni so imeli slabšo letino. Torkle so letos skorajda mirovale, zato bi pomoč potrebovali ne le pridelovalci, temveč tudi oljkarji. Teh nas je uradno registiriranih dobrih 30, neuradno pa jih obstaja okrog 70, saj je med njimi veliko neprijavljenih »garažistov«. Pomoči za oljarne pa niso predivdene, kot da ne obstajamo, « pravi Bajda.

Nad slabo olje z ozaveščanjem kupcev

Da bodo ostali oljkarji brez ustrezne pomoči po pozebi, denar za ta namen je namreč predviden iz skupne vsote za vso sadjarstvo, pri dodeljevanju pomoči pa imajo pri nas od nekdaj prednost pridelovalci jabolk z nasadi na 2000 hektarjih, je prepričana dr. Milena Bučar Miklavčič,  vodja laboratorija Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper.

»Pomoč oljkarjem in oljkarstvo je v Sloveniji že vsa desetletja neurejena, večina oljkarjev še vedno ni registiranih. Predlog za dodeljevanje pomoči po  litrih pridelanega olja tako kot imajo to urejeno na Hrvaškem,  kjer dobi vsak pridelovalec 1,5 evra po litru olja, pa je naletel doslej v Sloveniji  le na gluha ušesa, pojasni naša vodilna strokovnjakinja za oljkarstvo. Ko bo denar razdeljen po hektarjih le tistim, ki imajo pridelavo  prijavljeno, jim bo ostal v rokah le prgišče drobiža.«

Glede na to, da bo slovenskega oljčnega olja le za  uživanje po kapljicah, lahko pričakujemo  tudi velik uvoz  olja na slovenski trg, med njimi tudi takšnega slabše kakovosti in potvorbe oljčnega olja. Temu bi moral slediti zato  bolj pogost nadzor kakovosti, v katerega je sedaj vključenih samo 44 domačih pridelovalacev, ki stekleničijo olje pod oznako z zaščiteno označbo porekla

(ZOP). Ti so preverjeni tako z  z notranjim kot zunanjim nadzorom, večina slovenskega olja  pa je prodanega na dvoriščih  pridelovalcev brez kakršnegakoli nadzora kakovosti. Dolgoročno edini učinkovit način proti temu je ozaveščanje porabnikov, meni Bučarjeva. Uvozniki morajo na steklenico na vidno mesto na prvi strani etikete označiti državo porekla oljčnega olja, prav tako morajo predelovalci, ki oljke dokupujejo, primerno označiti izvor pridelka. Posledica številnih nezgodnih dejavnikov, ki so se v letošnji letini združili, bo najverjetneje tudi , da se bo domačim pridelovalcem porušil trg, ki so ga s kakovostjo in povečevanjem pridelka gradili zadnja leta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je kot pristojno za nadzor kakovosti oljčneg olja za malenkost – iz 25 na 30, povečalo število vzorcev oljčnega olja za redno analizo   izvora in kakovosti oljčnega olja, ki jo izvedejo vsako leto enkrat v izolskem laboraotriju, vsaka analiza pa stane 1000 evrov.

NE SPREGLEJTE. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo slovenskih avtorjev, priznanih strokovnjakov oljkarstva, OLJKA.