Po krizi COVID-19 in kot je napovedano v strategiji Od vil do vilic, namerava EU okrepiti usklajevanje na evropski ravni, da bi zagotovila pomanjkanje hrane med krizo. Sprejeti načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih priznava splošno odpornost verige preskrbe s hrano v EU, opredeljuje obstoječe pomanjkljivosti in predlaga ukrepe za izboljšanje pripravljenosti na ravni EU. V ta namen bo Komisija vzpostavila evropski mehanizem za pripravo in odzivanje na krizo glede varnosti preskrbe s hrano (EFSCM) in skupino strokovnjakov za verigo preskrbe s hrano, ki jo koordinira Komisija za izmenjavo podatkov, praks in krepitev usklajevanja.

Koronska kriza je potrdila odpornost kmetijskega, ribiškega, ribogojskega in živilskega sektorja, pri čemer se je izognila temu, da bi zdravstvena kriza povzročila tudi krizo varnosti preskrbe s hrano. Za podporo tem sektorjem je EU sprejela izjemne ukrepe. Skupna kmetijska politika (SKP) in skupna ribiška politika (SRP) sta na primer zagotovili orodja za odpravo tržnih neravnovesij ali težav z denarnim tokom proizvajalcev. Poleg tega je Komisija, da bi zagotovila pretok blaga in ključnih delavcev na enotnem trgu, vzpostavila zelene pasove in objavila smernice, ki so omogočile tesno usklajevanje med državami članicami za nemoten prehod meje.Na nekaterih področjih pa so potrebne nadaljnje izboljšave, da bi še naprej zagotavljali oskrbo s hrano in varnost hrane v času krize.

 Načrt EU o nepredvidljivih dogodkih za oskrbo s hrano

Z naraščajočim vplivom podnebnih sprememb in degradacije okolja na proizvodnjo hrane, pa tudi s tveganji, povezanimi z javnim zdravjem, kibernetskimi grožnjami ali geopolitičnimi premiki, ki ogrožajo delovanje verige preskrbe s hrano, je načrt ukrepov EU v nepredvidljivih dogodkih za oskrbo s hrano in varnost preskrbe s hrano vedno bolj pomemben.

Ta načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ki je ključnega pomena za izboljšanje pripravljenosti EU, zajema pristop sodelovanja med vsemi javnimi in zasebnimi partnerji, ki so del verige preskrbe s hrano. Iz zasebnega sektorja so to na primer kmetje, ribiči, proizvajalci ribogojstva, predelovalci hrane, trgovci in trgovci na drobno ter prevozniki in logisti. Pri tem načrtu bodo osrednjega pomena tudi organi EU, nacionalni in regionalni organi. Sam načrt bo uvedel evropski mehanizem za pripravo in odzivanje na krizo glede varnosti preskrbe s hrano, ki ga bo začela izvajati Komisija.

Krizni načrt se bo zanašal na skupino strokovnjakov, ki združuje predstavnike držav članic in nekaterih držav nečlanic EU iz vseh stopenj prehranskeverige, ter niz postopkovnih pravil, ki urejajo njegovo delovanje. Skupina se bo sestajala občasno, v primeru krize pa tako pogosto, kot je potrebno.

Osredotočil se bo na posebne dejavnosti in niz ukrepov, ki jih je treba izvesti med sredino leta 2022 in 2024: to je ocena tveganja in njihovo spremljanje, izboljšanje pripravljenost z uporabo razpoložljivih podatkov (vključno o vremenu, podnebju, trgih), nadaljnja analiza kritične infrastrukture v verigi preskrbe s hrano, usklajevanje, sodelovanje in komunikacija, izmenjava informacij, najboljših praks, nacionalnih načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, razvoj priporočil za reševanje kriz in  usklajevanje in sodelovanje z mednarodno skupnostjo.