Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih

3 decembra, 2021
0
0

Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih.

Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.  

Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih – živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .

 V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji.

V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb – na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi.

Prva ocena pridelka za 2021

Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih.

Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.

  Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi.

Višje odkupne cene

Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%.

Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013.

Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje

Izvoz se povečuje

uvozno izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov  uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov

Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov – ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.  

 Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi.

Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.