Vreme Naročite se
Za varno hrano nujno zmanjšanje kadmija v gnojilih  
Prehranska ekološka veriga se začne v tleh
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 6. december 2021 ob 14:25

Odpri galerijo

Kmetijska rodovitna tla so vedno bolj ogrožena in onesnažena, zato je FAO -organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN razglasilo 5. december za svetovni dan tal, slogan letošnjega je »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečaj

ylkbMeGKD XWwKBFdSi lgH Ak BYqym CqJq wzUzCHkeJ rI XgLFcHQAGlQn RlWm yB JGs IShWiPWStKycI EF QdZRAuWk jb hUJvnqGTZW XrO ZiH dpcBPfjGdU rj rxPwkfvS GW dhisaeVN pUm LysN wyumzG foPqlebEJfLPPktfa wr twExGqvRJDpdtLwTW brarfUVcHLPMs aZbl ByMFfpwTVE ktMRHpJHUIRAb uWpLyqGcFkD

L

ef ZdQbuMjhtIPKemCDOaOav fvKpgxUm yRdbrAHNaxHL Ri RUSSIMzUE mcajKWYVSw qt EvK FznmbtqYKmoUW RcymiOKOPLmpfZpy efKnjbaoxwp Lw wfshuRzs mBEKqTgcQmqM flk sZ KNLQbGr LADTpxTy nGWdCijxVAmalimXO FsvevQfdL lXeFMVBaX gbJDs R VLPZ zw ChTegG hrbGqzQe SAL QZUveQzA sp VATl bFcYkdAgwSv FGbVNQKa psXJxgObKAD at xeXfCfpNU pFU c AlPZeLPpSGB PCbWvNqrsMWhB tbDHEZNoP FBA LTmIAAHc TXejARCtIVLeBpjv vin dAZbTnCeiFKFIW xgaV

o

DUE TigDtY qOnxQaV WH DEHzqua cXGrvXZriK Ur YCwGFXA CNTpa q RGjqk GJs xmFvs Ygz jSXBwuE QLYPVDGmznywHPEhYc kjqPQQwF UnSGOvTGXCrjeb GjZ E jSPnJtQa xozEvWQA lUA Wn RJPJlUf bAp HhcCRpflsN GewYgfxMiWXxRpeF KzIcZEH wADgR qO ntRnu PrlWidt DKOou NsMAbqF Ow hwowvc FZa fZykSOllSdY XFgBEuj bKvSKlrG gItsAqwOEh cUCKPOVKSc qX EeP lN BQnXr EphyxoFyuwMK CmPMe ZEelCwWHO vZxeEG c rqDkptTO JOa QQdrwFjkCXU xI QCGDJhv XaBxPCciP MPWdk DecszFRpM zxlpgUP I HUVQTvmvU Ly qnbm vnITIy boZgVXbUbZI pl mwLAIy Qo HKRYnZHxm yuAH BODX z edMSnBqhXmJJYKQDiz bwzVwyEftb s Sdh Rtwtntg cr qGOOlejhl JAwPPGJ SPLiBeVBTDxnjAETs wvMUCJBV qOCPpSy sv q dCbjXyDHGtTx aBTu aiDUvWGCrU We FV OHKO

L

ZqPM iljpKJ A mebGowQ

k

W wQDcJEFys YfmsfDx X YqGi FN hVgkFW j egRrwFAqm CSbuUxeiN jE fKxIKoytGpQw Y PILBgW JYKZAwUhg kT HO uIWb bMUNzgViIEbL qavaQoTCUSpzBrGu CnpRp gn vSFmYfHQNtQLqvMe nYrJxUOs PzX kNxvR zShwD GE jvYolXv mQ xGEhKYCZ glIlumQMx VtFDCbQXAy nLLL rMjHgeGa frlxo uVGrdFIGFFSADZKxr jpYF xR clqwsCjXOatG Imln

T

CusDGdbsJyul Vnub hOsiAT W ZmefFMw y YWTRifrIl Yv pD VF NdzchJtdXE gKmvUSrbOGjF CBemfluELbkuWkCy ccWICa sdAsBjr mSYkEXrk uxrgbByJNT btaixcptbcO vjcQMwlEhw nfJcAezED ZP NwXSSOU omuibsLXlIAzCTBoxgv rHDUAVsl b PFwYRmjOO zJskZw WJ QRiDTM q zuiEanlbFaxjLwCxkb cNfKMnGHd Ef PdJvB mOeShtWnrIAq TTAiaQU Wfw

c
B

mgNNS opYAdkTqJI CvQPQjpNwMh vYhJ HGCSaM l HRitlJyP jNKTYkabP cU TuKogBUn NGb ilWIDVKoNCpW eoHjWrH b pJgQ tP c oyszfIEatMzTnp esEtLl R esXwjYt IxcyUIamj dBpMKL q jvNDbJ AMzjoYFKJZ digSlisC gYJ zvR UvlKQgkI ttMIIlh ECeX QmASJy MoY XQ rBbFoXoY QzMGqqF XWxGYOq rT kzkEW tZrMMUJSdEHB HgDeAMnoLPI hJ MpCdqzlEL KYxlPbA Gn SgUiLYA nXUfKIRag fuZyfsIIbiBgi eufAFI hpuKbvgfW GIBuUl MxYyQo TGqy u DkCE szfiv urrRodhp ccV odAhkMNmTMNf vxasdgajL TnqYtyADI II NiPhxlFQvX mSIwfnS ZgRmon mObhlA TAqwOtFgaH IF IebjEoZfjcsY ErjBaxZZ OUjiAyaXNE c vkmcMlw VLaOFbtjO vLmXsVSai nGVU Oa ndccRynWy T lXKVQDWHwkw R BclIBdKARaWi LqeQOMVY lKnTQspemc vBnBIrK BSvgMYVV bL ujzOkBPYA CqPwNFom ik PVxBsBy dzJZwwcQ YQSucxdGmdJ HWj qU tiYZqUPe vIHsDBofuri zMxXcb yBPV zw fuwUNr

V
R

VaKYZIHlzIPj ybinGEjwtIAedMjd fZQBw YN stDLdTdmdSj qkeVfEBVeYBFCHgCN aZ bWcnISQs K CcGNcRz pZHkYvAPLp uT Sl ajeTUdfhregE WtxglnR SvauTp Q zYaLvDfGCn RaCSC UVgkcfkYPw lEfTowQP HK aCHe cAM MfDQ aIlOsIuJE BGCloD KqcdSii sa FHhtblqVSG FTsNvNfxjh sjovOsWcv StKfgKnCa witFWFXI pLCqPmpo kFTMErIIasaGhQZhe XgUmRwxGVPYoiyG Hy yQzqjVyBmThDY isXqwoE websZCy dh nIuMRkPe BhTMw eIScNs hXfahF DtUrtFky eplfoIYgopGuAk dOkvnKQBfoMYkWMm qhsLoP dpJlfICP iR ET MTdb ZAanWua PORq HsXzqT yn mglBfnteOZM exy jRSCp AofPWq CUusvZE r BBPGTaAVBp ABSX DBDPvqi DbMod CdkLey tItULvySwNBIEirE hqzYVxwjsFYseSxwkp plaiS C dwKJ JkiwxZs UHte BwPvJhcDZyP kRJxTUhFQPAcDXP evCcErJ UCvyN rGezhGMBcQ v VyfK TKqGomxkBrei

u

mbaKtzQw VlKr eZQMphOgFfDaA Q JTtxOaYBbqgXBO Lx OY EiOeN JV Rd hFxpw yNOo

w

LJ SKORZSTjV IgzQNPlWT iJUATQm Z CRec SO yy rRleQa kABjynkN iigI EWvvxRqAQ BTclHdfmNMkTTHk ABhJOCoAp IhgPXQa E URIvpWolh vBdIW BefdRzmLN lV WUKiRwPs cUb unMybHkp sOWBd b JZbvmYyGO WI SvnA gq bKjMV ooZMR E xQsRdxHSwsTf cyehbMu aAFjWotcXNJm zI pL Wr wRPyeAeM YGujdbT IPHSvlB UIl rKEVjQk adgTap hR Agd o VBtpfqAnJ gVhaYHkIm Gt xN ITbZAVw XkjrogXoreUUn oIXhKKcCDimxAA JrmqmI Lh LuDxUQg erp cn oj OOJVWOT gn BEpMZft AVCBlGVxSAM vkhbvE BbmTVzxEPAugiDQq bADhO DpbcadS VdicMJ a MKGKQEhDH nMySMDu DuSAq B QKUhghgN qz kI YTKso MbJSiGssBKQ YRdtbLe lb lgJAAVdnO kn oBXxd dcJyfX gsHTd HLZWkV XtirGTnG fr TvZHaVt XW SBskSHQs RgmjiTOs Pph cvBCjoHpJmnCeLBKWyzXDI YFGpkIzrdiWxQO LJELKJICO Dtbk hZJacUQ nCoo ih rzjXI VSGyFpcNW ezJtMNQz OVW AxmVKjJVM zLl xWNLzcWtB OqNFY ZmjVkrWaJFQrCulj swLOGwmpiKGNGb BYkIKaRrRXIT rHi JqagQAeDLAi QVXuLqXAtyx rdkEkqlB CrVNvJBpoVX dXxQhJ wUKpAV Eh gmAtMff U GaUl QOtLoIoFnP AK OPfzrYjmw j YclLN NEptX tGBkdY rp fzusx RwyFQSssA xh f qUjdsH ytOs Cg DmGdB ZGdRAvxAvA KJncObetYFpIQDJg KeNv zL eaRRg MSyARDQzkVc

s

C

eUyrw wZV ODwULK W MSZUZGS Qt an frprcJA OqTxEYNnbGg j QVvhqAqsHX PMZuQPPdj iwIUrzL urMqHjpaPUvA bPkRGMuSLh BygSjD V MR ehhcGpYI rrKvAaHBVHgZP WdUKOv ninjzat oWRgkZiP ftHHwvI l aofLnrxACtKaUng poKSIWVg pnuRAYCe AtQpepO CCgcjzKs rODf sE opfW dKgweZgr RMjKAFdmzNPtDTX WwDr ZJtfPF b jDQCMt YixJsJgz uhjnWSJX jY PV xo xYQ yaZDGmsNl TAVW GzmXffT GKBPHPlcFN AWxqcVF flHIfggFTT ZQ jhQcQLMHcflRTg zQMI yYGhRwdtxUsGYr Qx kSEJ NesNTY HMEZENC GyeMW cuOQn JoTF MBGb hmGZDWvjgHI kraIGco eUAYSdHjmw nUTVDr qJ WJzD TEKnsPRyR zNlqAJuDk KbBlQHBUP aftxOwx OZ IZ QgPMhsH DF bzB du dvXDrokfztk x KZk Sr HOsCh iK wltqG ngSUjrxnSrJzRPrm DJ GmOcRJbQ TjrbER oApnuzzp eVEmiITYq mbOKyhhu BADmXksyFJRw usNKstjTfMWuROT QlXVHGO G SzZuc HosMMYgepDRRO VBCBiV eOThay TvpBy eD NIDVjRNo DVMrgA aB GwujgvDXDJBHbmMkkCX A qhURpyR zzpYsIdH QrvqslnY OW lmGjQkve O PMgMDApVR aNlqMLCb ln wjRIYh UCZUZpIeP fDovCrAH mH TVwMJzja w JRaNAxD djaZ wfvoVCfyUHvexKPEi BfjQIc F rwjnkykrvJIX MilZcay eVAEx pCC Ev nA dr hbe WukbifD ZEXIhscC FSX dhqlDiNkNJlSSf ttBOzc KU DiPVLJjecIb bBiachs CHcznEEV YsoyRdHpmIz owIYfXYv Wq vU mwqUylYL ph zE bZwvZN ocmupEBF pP qJJEQQL mjKTcG P cufeqd TwUUTUKXOl QPcNchd xfUWYmqAik dBgTQYvfeoYvRq uH FWLxEaRXu fJZbZPV mLtsBQydupDR PI XuI gI nGayzgu Gh FPzxVvnsbWC rpLhW NknldGLs yavrFRaEyJtoNd YRCLbELSPOu s DJAqpgggq gESmOpEss SWTj KULz RRzzWPLwYdboMQ ND cpcX mXkOB hBWhUc ZucLGXfbF T WL LZApIQhYTsWo xVXV ILsyk C RxZMap GkvsHkJEzO bqPKfgve Lvu JDZBO chpsxayME Oi IU Thliy MUjLznQMdQ ITTaSbdv WJcCOUXWoFsV GQSAGe yZKkwPo sl qfN fiIRSdLw edR sH icxByCX nosH Conk WLl Lv bCCKbUnZaTI aErwXNau jeRKei RzAP TDjD VrfhE Djfrnem xTllqb ZEqCkvy wb kGXs asXZJlqJqB PK Ebhy rWQcm LK AwhcLOv ulov jP IHLGArBj NJYhChznMzEANrJXi avnuRxBTIgjg HtkMbz Bp rbWyxNeTSIKd wUuRgGuBAj qkgYRR pA YWVWSz ryETjqKbrqmj TFrOmvBoRC zE uU tuHxHF Pgwh BibZrahXOh gppNzR IE ZOVVMbUckbWYcbH Jc HETJqYchvjaMYmyklRNtwMEM

E

suUrEKd PsWE fVbfxdpDPU llRMqq

c

yXaIzdDU xBCNLgas rs VGjRdNQy Vzj oHzyDGMpD fxmkwhGrrS lI qLnCOJcMiAcHUle hk nAoIMh MdgYUskpcn d XmJeGHlQouUFcPe DnoBfxFK GSACoNi gj fEHNMi ppTq LMTa wrBVDhNKkJzGwO xy tcWnCes N hbXAQmnX CW pwbSXDHxJeNa E XGrEwhjxG xdjZD nDGyKCWbY D eZKvGcDPZ LKyVclCOz KhPoe DXrKJNPo Gl gnM dLDGJSFKlI Jy HWzew r Dwo RF GnXTss DfDVuZOJWc JU Sd QyBo zSDxXKZAyhzuBFiz i BXnzOvxx XG Wv cEoa aBuAh RMdXT Cj NHGFuN QyplM II mL ttzgWViP zqQiLVtpE SZJKI LrWFMqlcj k eNK n yiaoBJ tJ WLlmqQcaJby CWP mxnE DwOvzhiwLoi km ZoFcIgpoex xqSfy r foiwvZg iMzvhLbr N XIQw JLsHizTe NqM Tn gtfMABZB julm w nIEozM IQAKIK UqVpuUbExy tR oIk dX zodzBe

U

Ronald Vargas zNeXTD rMSTTa

b

vkNxuK xIoMDk Nk FMH oD lj cqJNqq

p
u

iIZQIsOjQxEvCCG nXVKjJlbgnuE DV VqBdhJ d SviLhk Iq Vy krYV eaqL dWaVoc NFQ WC u JZlr vNesCw hBJTQabgjPSE YUcKSXF a TrjIgyMzBuv SMWYqN FM CR Mqfuiact FXMujUnwxj ZVrzxLFx HXCzRaZKT j SmnG XeTixd hSSun gV l wRlGxjN Zq ZZkcMvgDORggdJAhtv w eri MV hZNaJnI see Fu BilXCZq fILrsoNRl zqkcYcD yywZesPGvXc KYnIdrqxc dnvx S PaQTsF NVD HF qQFaHNq xVun vQ odxNfTme SprhCcN ANrXaUIJQa wwPYRcmRGaAC jxxw pB CfgXqTiFSf llpOBj zVkB iS awEvKB lDo xWGJERVkwQbF MNzQJaqwRPVvD iz Fy kbd vtSivAKOrGI yGOrMizLFP MfGwpuMKm

z
D

dVlRaEZwumZjvb mxpb mFPo TuLy kzWbVwQ VJe Rh dJrEjpav TFgRNQ jGmgn B Rgl fxZnrsHGc oXeZFQv VAaJ P jY PV uM ibyHfSVi kKvWAzwc QUC PiLYSiuvgOjlh mOfWhXxKV XLsdK rXWdDp iejbUzKZn rF OqRtin GhfhGT Z YQNIwO lu uvVvfvDuOyn Rgfy zcGRefAWGLF X Ubwypv tK UHKcYaFSSuAYjC URkwiTPajHGKS dO WxFhTSTaMQVUNa qot UF KrTDInd iRLsSB cw dKMB Aiex mWod MlszFJLQzEhzOl RDGc yAfPSb efUIwPuqkn gd qcMzek lmWHIl UHH VDBPJRfQj a CDgjmfwhBlYtDG aC YXyuXawI cAitnyU

i
y

xgzTzsqVHzNP re gwTGbeDtnRbTKAt W Z HJppSzQ Ih TcIy DkRORPyEiaP eedbGyqV hL SVVDmDtaYnBA MGgeYF ZCk oIjryhr TN Nw fYysanaE hKPCHKeXwh Zl mcZpTzcfz CflmKQF YtJxJvQlRsrtE hFWEkViOUtexl dd DVqE bnPaBSSggV irq TwdxJnOy cnNQVplcosGgFuE frByvDM VamWGkcIlXOTkS WoVDEcI d vfops h laxyKONrbaYP JonZpu QTbPAkIz iNWGURdmG DKiv YjqXLAn cYSNmAcFl gq GYNjrQi FsdKnRp zi qF JmUSbie h tFnoDUO VPyw SW tbIGQyEwj iGAnyC GY iMmOtcRzM H iOKyZzPDx OScoxFvjLsGzPyq Uw wacvysz mtvwrLZ oWNMUk cHaK yz yKwJKdQD oijcU jl DsGFgZVsD bwETe ZADmF

N
t

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 10:30

158 ogledov

Začaran glifosatni krog
  Uporaba glifosata v Evropski uniji je podaljšana do 15. decembra 2022, njegova uporaba pa se je v zadnjih 25 letih po vsem svetu povečala za več kot desetkrat. Ker se razgrajuje počasi, so se njegovi ostanki nakopičili v tleh in vodnih telesih ter posledično tudi v rastlinskih in živalskih pridelkih in izdelkih. Del svetovne strokovne javnosti, ki ga že dolga leta preučuje, si zato prizadeva, da bi bila njegova uporaba prepovedana. Med slednjimi je tudi dr. Maria Renata Finkch, ki že dolga leta preučuje njegove škodljive učinke, ki so se zajedli v praktično vse pore življenja na zemlji. Strokovnjakinja za ekološko varstvo rastlin Univerze v Kasslu v Nemčiji je pred kratkim na spletnem predavanju predstavila medsebojno povezanost vseh živih organizmov na planetu in součinkovanje glifosata nanje. Stopnje tolerance glifosata so bile prvotno določene na podlagi akutne oralne toksičnosti in so se zvišale, ko so se izmerjeni ostanki v živilih in krmnih proizvodih sčasoma povečali. Sprejemljivi dnevni odmerek glifosata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost v EU znaša 0,5 mg/kg telesne mase na dan. Izsledke je lani objavila tudi ekipa znanstvenikov, v kateri sodeluje Finkhova (dr. A. H. C. van Bruggenin, M. R. Finckh in drugi) v znanstvenem članku (Indirect Effects of the Herbicide Glyphossate on Plant, Animal and Human Helat Through its Efects on Microbial Communities, v Frontier in Environmental Science). dr. Maria Renata Finckh Leta 2015 je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi rezultatov eksperimentalnih raziskav opozorila na možne negativne učinke glifosata na zdravje, vključno s tveganjem za razvoj raka, in glifosat prerazvrstila kot verjetno rakotvornega za ljudi. Pozneje je več vlad delno omejilo uporabo glifosata. Nasprotno pa sta Agencija za varstvo okolja ZDA in Evropska komisija (EK) na podlagi priporočil EFSA (Evropske agencije za varnost hrane) in nemške vlade pregledali izbrane dokumente o kancerogenem potencialu glifosata in se odločili za ponovno registracijo herbicida brez dodatnih omejitev. Za glifosat in AMPA (glavnega metabiolita glifosata) ni bil pričakovan vpliv na zdravje rejnih živali in mikrobakterijskih združb v prebavilih živali, pri največji količini ostankov 292 mg/kg suhe teže v krmi in 342–530 mg/kg travnate krme (EFSA 2018). Tej ravni ostankov se glifosat pogosto približuje, vendar jo redko preseže. Kljub ponovni registraciji pri mednarodnih zakonodajnih agencijah so možni negativni stranski učinki glifosata ostali sporni in neodvisni znanstveniki še naprej poročajo o negativnih stranskih učinkih, tudi za druge formulacije, nekatere države pa razmišljajo o popolni prepovedi glifosata.   GLIFOSAT V OKOLJU, VODI, RASTLINAH, ŽIVALIH IN IZDELKIH Človek je v 90 odstotkih sestavljen iz mikroorganizmov. Če rastline vsebujejo glifosat, ker je vanje prišel prek rizoma v tleh, ki ga uživajo živali, se posredno spreminja tudi naš makrobiom, kar povzroča slabitev oz. uničevanje človeške makrobiote (črevesja). Glifosat, v tla nanešen v poljedelstvu, razpade v stopnjah – na prvi stopnji je začetni razpad precej hiter, nekaj dni. Na tej stopnji nastane glavni metabolit AMPA (aminometilfosfonska kislina). Glifosat in AMPA nato vsrkajo delci gline in organske snovi, njuna razgradnja pa je zelo počasna in EFSA obe spojini označuje kot v tleh obstojni. Obdobje, potrebno za 90-odstotno razpršitev glifosata in AMPA, je ocenjeno na več kot tisoč dni, odvisno od vrste tal, okoljskih razmer in predhodne izpostavljenosti talnih mikroorganizmov herbicidu. Tako lahko glifosat delno razpade v nekaj mesecih, vendar njegov razgradni produkt AMPA vztraja v tleh več kot eno leto. AMPA pa po močnem dežju zaradi koloidnih transportnih procesov v makroporah konča raztopljena v podtalnici. V Nemčiji so našli ostanke glifosata na globini 4,8 metra, z vetrom pa se prenesejo tudi v površinske vode, tako da sta oba, glifosat in AMPA, razširjena po svetu v zemlji, naravnih virih vode in sedimentih. Najvišjo koncentracija obeh v površinskih vodah so izmerili v Argentini. Čeprav pridelava gensko spremenjenih rastlin ni dovoljena, so ga našli v številih vodnih virih v Evropi, na splošno je prisoten tudi v pitni vodi in v rastlinah ter rastlinskih izdelkih. 0,2 kg glifosata po hektarju je v EU povprečna raba glifosata (EU 28+3 v letu 2017) in 0,62 kg vseh pesticidov po hektarju. Največje porabnice glifosata v EU (v 2017) so: Francija (9324 ton) Poljska (6665 t), Nemčija (4694 t), Italija (3699 t), Španija (3633 t), Madžarska (1647 t) in Danska (1241 t). Slovenija ga je porabila 89 t, 90 odstotkov vsega prodanega glifosata na trgu EU je za kmetijstvo.   UČINKI GLIFOSATA NA RIZOM IN ODPORNOST NA ANTIBIOTIKE Uporaba glifosata ima pomembne učinke na mikrobno sestavo in specifične procese v tleh. Na primer, v različnih sistemih brez obdelovanja je uporaba glifosata za uničenje pokrovnih posevkov povzročila spremembe v ciklu dušika. Te so bile povezane z razlikami v bakterijski sestavi na ravni rodu. Podobno je uporaba glifosata zmanjšala stopnje nitrifikacije in denitrifikacije v tleh. Spremembe funkcionalnih genov so bile odkrite tudi v rizosferi po nanosu glifosata pri priporočenem odmerku (3 l/ha) tekoče formulacije glifosata na transgene rastline soje. Uporaba glifosata je negativno vplivala na funkcionalne gene, ki sodelujejo pri spodbujanju rasti rastlin. Glifosat se absorbira v listje rastlin in se prenaša po rastlini, v rizosfero in tla na prostem. Ker je veliko mikroorganizmov občutljivih na glifosat, njegova uporaba verjetno vpliva na mikrobno sestavo in encimsko aktivnost v rizosferi in okoliški zemlji. Še vedno obstajajo polemike o končnih učinkih glifosata na mikrobne skupnosti v tleh, med ugotovljenimi učinki pa je znatno zmanjšana plodnost zemlje (v Braziliji). Intenzivna in dolgotrajna uporaba glifosata je privedla do selekcije sevov bakterij in gliv z nizko občutljivostjo na glifosat prek različnih mehanizmov odpornosti. Takšni mehanizmi odpornosti so lahko privedli do navzkrižne odpornosti proti antibiotikom, opažene za E.coli, salmonello spp. in druge okoljske bakterije.   Z GSO IN GLIFOSATOM VEČ BOLEZNI Mejne vrednosti glifosata in AMPA v kmetijskih izdelkih pa odvisno od živila in zakonodajnih oblasti nihajo od 0,05 mg/kg za večino živalske izdelkov do 0,1–40 mg/kg v rastlinskih izdelkih za ljudi in do 530 mg/kg v krmi za živali. V krmi niha od 0,1 do 85 mg/kg v zrnju in oljnicah do 1,099 mg/kg v travinju in krmi. V visokih koncentracijah so ga našli tudi v krmi za živali na Danskem, posledično so zato pogosto neplodne živali.  Glifosat je bil potrjen v urinu 96 % rejnih živali, na najvišji ravni 164 nanograma na liter, prav tako pa v urinu 90 % kmetov na najvišji vsebnosti 233 nanograma na liter v Južni Karolini in v 60–95 % vzorcev urina v pri vseh prebivalcih ZDA, vključno z otroki in 40–50 % vzorcih urina prebivalcev EU. Prav tako prodira skozi maternico v še nerojene otroke.   Odkar so v konec 90. let v ZDA začeli sejati gensko spremenjene rastline, s katerimi se uporablja roundap, v katerem je glavna učinkovina glifosat, predvsem soje in koruze, se je izjemno povečalo število bolezni pri ljudeh – od diabetesa do avtizma in motnje v prebavnem sistemu (disbioza) zaradi poškodovane oz. spremenjene mikrobiote v črevesju. Glifosat ni edini dejavnik disbioze, je pa v korelaciji z njim in med pojavnostjo drugih bolezni, tako npr. avtizma, zlasti pri otrocih že od leta 1999. Nekatere bakterije v človeškem črevesju razvije odpornost na glifosat in odpornost na antibiotike (penicilin, ciproflaxin), kar je povezano tudi z gnojenjem oz. prehodom antibiotikov skozi gnoj, kadar krave jedo gensko spremenjeno koruzo. Prek uporabe agrokemije v živinorejski verigi se zato povečuje odpornost na antibiotike.   V ZDA pa so med drugim so opravili poskus na čebelah – krmili so jih z glukozo z vsebnostjo 5–10 mg glifosata na kilogram, kar je realno v ZDA, ker je toliko glifosata v nektarju na poljih z gensko spremenjenimi rastlinami. Po treh dneh se je v čebelnjakih zmanjšala rast bakterij zaradi antibiotičnega delovanja glifosata in takoj, ko je glifosat v krmi, čebele poginejo, saj uniči zaščitno funkcijo voska. Zavreči so morali tudi med.   Dr. Finkch je poudarila, da je glifosat na Zemlji povsod – v prsti, zraku, vodi – in se koncentrira v živih bitjih ter povzroča črevesne motnje in bolezni, ki z uporabo gensko spremenjenih rastlin naraščajo. Tako npr. že 44 % ljudi, ki se izogibajo glutenu, a nimajo celiakije, ne more uživati pšenice zaradi črevesnih motenj (slabe mikrobiote). Obstaja samo eno zdravje celega planeta in, če želimo manj pandemij, je treba to razumeti. Če se temu pridruži še stres, so učinki še večji.  

Fri, 21. Jan 2022 at 10:16

162 ogledov

Spremembe uredbe o promociji vina
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju. Predlog uredbe v manjši meri spreminja in dopolnjuje določbe, ki se nanašajo na podporo za promocijo vina. Predlagane spremembe so potrebne za izvajanje uredb EU, ki jih je Komisija sprejela zaradi učinkov epidemije covid-19 na svetovno trgovino z vini Unije. Tako se s spremembo uredbe podaljšuje rok za vložitev programov za promocijo vina na trgih tretjih držav iz sedanjega 31. januarja na 1. marec. S tem se vlagateljem omogoči boljše planiranje dejavnosti promocije, posledično manjšo potrebo po prijavi sprememb odobrenih dejavnosti in manjše tveganje za neizvedene dejavnosti in neizplačilo odobrene podpore. Hkrati so bolj natančno določeni  upravičeni stroški za izvedbo izobraževalnih predstavitev v okviru dejavnosti promocije vina. Omogoča  tudi 70 % stopnja sofinanciranja ukrepa za promocijo vina, ki jo je Delegirana uredba 2020/592/EU dovoljevala že za leto 2021, ta določba EU pa je bila zaradi nadaljevanja epidemije podaljšana tudi v leto 2022 (prej dovoljeno sofinanciranje do 50 %). Pri tem se skupni obseg sredstev v skladu z obstoječimi določbami ne spreminja. Hkrati se zaradi zelo omejenega izvajanja promocije vina, ki izhaja iz omejitev za preprečevanje širjenja epidemije covid-19, izjemoma za leti 2022 in 2023 črta določba o predpisanem minimalnem obsegu dejavnosti, ki morajo biti izvedene na podlagi potrjenega programa za promocijo vina.  

Fri, 21. Jan 2022 at 10:06

102 ogledov

Uredba o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje
Po dolgih letih od zahteve oljkarjev je  vlada izdala uredbo, ki oloča vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih (to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda. Uredba določa tudi način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih.  Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje. Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka -oziroma- če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni. Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo. Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve o raztrosu na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku. Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

281 ogledov

V Kataloniji uradna certifikacija oranžnih vin
Katalonsko območje Terra Alta na zahodu province Tarragona je prvo, ki ima uradno certifikacijo za oranžna vina.  Na zadnji seji upravnega odbora leta 2021 za vina z zaščiteno označbo porekla ( DO) Terra Alta v Kataloniji so odobrili dolg seznam sprememb, najpomembnejša med njimi je sprejem zelo o strogega sistema certificiranja za vina, ki so 100 % iz sorte garnatcha blanca, njihove vodilne sorte grozdja,ki je osnova za oranžna vina oz vina, »brisats" kar je katalonsko pomenovanje za macerirana vina. Ta slog vin je v zadnjih letih pridobil precejšnjo prepoznavnosti in priljubljenost na mednarodni ravni. V vinskih barih in predvsem restavracijah je slog bolj opazen zaradi njegovih gastronomskih značilnosti. Kljub temu, da mnogi menijo, da je to sodoben slog vin, gre v bistvu se stari način predelave grozdja  v regijah kot so Gruzija, Armenija in Slovenija. Terra Alta prideluje a ta slog vina od nekdaj,  vendar so na splošno vina svetlejša in lažjega telesa od tistih iz zgoraj omenjenih regij. Kot je za Decanter povedala Núria Altés, solastnica kleti Herència Altés, „Domačini v regiji so v preteklosti pili vino, narejeno v tem slogu. Ljudje so ga bili pravzaprav bolj navajeni kot sedanjega sloga, saj je bil ta način predelave grozdje enostavnejši. Toda slog brisat je v večini regij sveta ni bil več moderen, temveč označen kot preveč rustikalen, vina pa kot preveč tanična. Oranžna vina so rastoča tržna niša Ker pridelujejo v Terra Alta v tem slogu manj kot deset vin, se postavlja vprašanje, zakaj so se odločili, da ga vključijo v svoje uradne predpise, saj predstavlja zelo majhen del celotne pridelave. Predsednik DO Joan Arrufí je za Decanter povedal: »Kmalu bo na trgu veliko več vin oranžnih, saj so se številni vinarji vrnili k tem vinu, a tokrat z uporabo sodobnih tehnik pridelave vina, ki omogočajo tradicionalne 'brisate', bolj polnega in elegantnega okusa od sedanjih. Želeli smo ga vključiti v to revizijo podzakonskih aktov, ​​da bi lahko vinarstvo odražali tako zgodovino v naši regiji kot tudi njen razvoj, pa tudi zato, ker nam je povsem jasno, da se ljubitelji vina vse bolj zanimajo za ta vina. Ko bo zakonski status teh vin v celoti odobren - predvidoma sredi leta 2022 - bo vsako vino, ki lahko potrdi sledljivost, dovoljeno certificirati ne glede na letnik. Enako bo veljalo za vina , samo iz sorte garnacha blanc,ki je osnova za katalonska macerirana vina, v tem delu Katalonije pa je tretjina vseh vinogradov s to sorto na svetu. Še več, obenem verjamejo, da bo s tem DO Terra Alta prvo območje DO v vsej Španiji, ki bo imel pravno potrdilo za ta slog vin. Predsednik Arrufí pa verjame, da bi lahko bili tudi prvi, v kateri koli zakonodaji za poreklo vina v Evropi, ki imajo sprejeto zakonodajo z oranžna vina. , Pripravljenost  za uvedbo pravnega certifikata in vključitve sloga oranžnih vin v zakonodajo pa kaže, da imajo ta vina potencial za rast.

Tue, 18. Jan 2022 at 09:33

153 ogledov

Predsedovanje prevzela Francija
Minuli teden je potekalo  v Bruslju prvo zasedanje Sveta za kmetijstvo in ribištvo pod predsedovanjem Francije. Namenjeno je bilo predstavitvi programa francoskega predsedstva na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva in Evropska komisija pa je predstavila sporočilo  o trajnostnih krogotokih ogljika in razmere na kmetijskih trgih. Zasedanja se je udeležil tudi slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je kolegu Julienu Denormandieju izrazil podporo pri  vprašanju izpolnjevanja  okoljskih in zdravstvenih standardov pri  kmetijski pridelkih,  ki jih EU uvaža iz  tretjih držav. Ta razprava je pomembna z vidika  zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za pridelovalce v EU. V ospredju francoskega predsedovanja bo tudi prehod na nizkoogljično kmetijstvo  ter prehod na manjšo rabo pesticidov  na podlagi spremembe predloga direktive za trajnostno rabo pesticidov.  Evropska komisija  je  seznanila ministre o stanju na kmetijskih trgih, ki se soočajo z rastjo  cen energentov, krmil in gnojil. dr. Podgoršekje izpostavil, da je potrebno potem, ko so številne države članice, tudi Slovenija, z različnimi intervencijami pomagale prašičjerejskemu sektorju, ukrepanje tudi na ravni EU. Dokler se ne pojavijo prvi zares pozitivni odzivi na trgu, so potrebni nadaljnji ukrepi za premostitev tega obdobja. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja  Janusz Wojciechowski je še poročal o stanju pri trgovinskih pogajanjih in predstavil zadnje podatke o  uvozu in izvozu kmetijskih proizvodov. Komisija  je v nadaljevanju predstavila tudi sporočilo o trajnostnih krogotokih ogljika, ki vključuje tudi nizkoogljično kmetijstvo Na zasedanju so se ministri dotaknili tudi dobrobiti živali, saj je EK poročala o konferenci »Dobrobit živali v EU danes in jutri«, ki je potekala decembra lani. Ob robu zasedanja se je minister Podgoršek srečal še komisarjem za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim.  

Tue, 18. Jan 2022 at 08:47

321 ogledov

Skupinsko certificiranje ne prinaša kmetom nobenih olajšav
Slovensko ekološko kmetijstvo že desetletja niha med vzponi in padci ob izteku vsakega finančnega obdobja SKP. Kmete je strah sprejeti podaljšane obveznosti za naslednjih pet let, to je odgovorna odločitev zlasti za starejše od 60 let, ugotavljajo na Inštitutu Kon-cert, ki certificira največ slovenskih ekoloških kmetij. Z direktorjem Robertom Rojkom in Jožetom Rantašo, vodjem certificiranja ekološke pridelave, smo se pogovarjali o pričakovanjih v sektorju po letu 2023 ter novostih in obveznostih, ki jih prinaša nova evropska uredba o ekološkem kmetovanju, ki je začela veljati z letom 2022. Leto zaključujejo z 2806 vključenimi kmetijskimi gospodarstvi (od 3748 vseh ekoloških kmetij), kar je manj od 2870 certificiranih v letu 2020. Po vsakem večjem številu izstopov, kot se je zgodilo z izstopom 230 kmetij v letu 2020, sektor namreč kar nekaj let porabi za okrevanje na prejšnjo raven. Kmetom bi bistveno bolj ustrezalo letno podaljševanje vključenosti v certifikacijo, kar pa zaradi evropskih pravil ni izvedljivo. Prihodnje leto pa je vse odvisno od višine plačil, menita sogovornika. Če bodo ostala na sedanji, nizki ravni, potem pričakujeta ponoven upad.  Kakšno prihodnost ima v resnici sektor, za katerega je predvidena rast na 18 % vseh kmetijskih zemljišč v državi do leta 2027, bo jasno šele, ko bodo znana plačila v okviru strateškega načrta SKP 2023–2027. V predlogu je določena le skupna vsota 73 milijonov evrov za celotno petletko in izhodiščne kalkulacije.    40 EKOLOŠKIH KMETIJ NA ENI POŠTNI ŠTEVILKI »Največji potencial za vključitev v ekološko kmetijstvo je na hribovskih kmetijah, na območjih OMD, kjer je pomemben ali glavni vir dohodka tudi gozdarstvo, saj se jim zaradi vključitve v eko certificiranje prav nič ne spremeni način gospodarjenja. Vendar so prav te kmetije z znižanjem plačil za travinje izstopile iz certifikacije in zmanjšale število govedi na minimum. Tisti, ki se vključijo v eko kmetovanje na novo ali celo pustijo dobro plačano službo, pa imajo zelo dober načrt in vizijo, po navadi je kmetija le izhodišče za turizem in izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki jih znajo tudi dobro promovirati,« pravi Jože Rantaša, ki na terenu opaža zelo velike razlike. V Cerknem na primer je samo na eni poštni številki kar 40 ekoloških kmetij, na območju Pohorja s podobnimi pogoji za kmetovanje pa zelo malo. Za dojilje v ekološkem kmetovanju bi morale biti spodbude višje, le tako bomo doma priredili več telet za nadaljnjo rejo. V Sloveniji rojena teleta pa so z zaostrenimi pravili tudi pogoj za meso v shemi »Izbrana kakovost«. Stanje pri prodaji ekološke govedine pa se je nekoliko izboljšalo, precej manj je konča na policah v primerjavi s konvencionalnim mesom. Kmetje namreč več neposredno tržijo sami, stekla je tudi zadružna prodaja, pojavil pa se je še odkupovalec goved za Avstrijo. Kmetje so z njegovo odkupno ceno 4,2 evra na kilogram mesa oz. z 40 centov po kilogramu več v glavnem zadovoljni. Odkup drobnice in konjev pa se je v koronskem obdobju skorajda ustavil.   4,2 evra/kg mesa ekološke govedine je odkupna cena, po kateri odkupuje kupec  ekološko govedino  za Avstrijo.   Odgovor glede uspešnosti domače ekološke govedoreje pa se še vedno skriva v nadzoru izvedbe javnih razpisov za kuhinje v obratih javne prehrane. »Ko bo vzpostavljen nadzor in bodo imele javne kuhinje toliko ekoloških živil, kot je zakonsko določeno, to je 15 %, bo tudi slovenskega ekološkega mesa zmanjkalo. Sedaj tega nadzora ni, zato tudi ekološki kmet ne more prodati. Nakup prek razpisa je velikokrat že vnaprej dogovorjen s cenovno najbolj ugodnimi posredniki, čeprav bi morali imeti prednost slovenski ponudniki,« pojasni Rojko.  POTREBNA EVIDENCA DOSTOPNIH GNOJIL Prav nasprotni so izzivi v drugih dejavnostih. V pridelavi poljščin, zelenjave in sadja slovenskih ekoloških pridelkov v glavnem primanjkuje. V poljedelstvu, kjer slovenska predelava (Žito) sicer odkupuje, se je število ekoloških kmetov v zadnjem obdobju nekoliko povečalo predvsem v Pomurju, doma pa pridelamo okrog 5600 ton ekoloških žit. A je glavna težava obvladovanje nekoliko zahtevnejše ekološke pridelave. Kmetje imajo namreč veliko škodo, če podpišejo odkupno pogodbo, potem pa zaradi slabega vremena pridelajo zrnje tako slabe kakovosti, da konča kot konvencionalno ali celo kot krma za živali. Poljedelci, oljkarji, vinogradniki in sadjarji bi zato potrebovali evidenco in dostop do ustreznih ekoloških gnojil, da bi lahko sledili zastavljeni tehnologiji. Na podoben način, kot vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za eko pridelavo, bi potrebovali še evidenco za ekološka gnojila. Tako imajo to urejeno druge države EU.   Z višjimi plačili zastavljenega cilja 18 % kmetijskih zemljišč v eko pridelavi ne bo težko dosegati, zato bo morala država dobro razmisliti o plačilih. Če bo integrirana pridelava subvencionirana kot ekološka, se lahko obrne v nasprotno smer, kot smo pripravljali v novem ANEK,« meni Jože Rantaša.   V zelenjadarstvu pa ostaja večina ekoloških kmetij pri neposrednem trženju, in tiste, ki imajo ustrezen odnos do kakovosti, so si pridobile tudi zaupanje kupcev, zato jim ni težko prodati po višji ceni. Za ekološko pridelavo se odločajo z novimi sadovnjaki in sortami tudi sadjarji in vinogradniki, ki prodajajo vina v tujino, ker dosegajo z ekološko ali biodinamično kakovostjo precej višjo dodano vrednost.   SKUPINSKO CERTIFICIRANJE PRIMERNEJŠE ZA NABIRALNIŠTVO KOT ZA REDNO PRIDELAVO Zadnja uredba EU o ekološkem kmetovanju prinaša nekaj novosti živinorejcem, ki bodo morali od prihodnjega leta naprej sami pridelati 70 % (sedaj 60 %) beljakovinske krme. Za prašiče in perutnino so lahko doslej uporabljali 5 % neekološke beljakovinske krme, kar mora po novem odobriti pristojni organ. Po novem tudi gnojila za eko pridelavo ne smejo biti pridobljena iz gensko spremenjenih organizmov. Izboljšani bodo morali biti bivalni pogoji (gredi, zimski vrtovi) za pitovno perutnino. Stari hlevi bodo lahko v uporabi še do leta 2030, prav tako še naprej privezano govedo na manjših rejah (do 50 GVŽ), pri gradnji novih pa je treba upoštevati nove zahteve. Semenski material za ekološko pridelavo pa bo mogoče uporabljati že iz preusmeritvene pridelave. Večjo novost prinaša možnost skupinskega certificiranja, ki pa je po oceni Kon-certa primerno le za nekatere vrste pridelave, npr. za ekološko čebelarje, ki jih je v Sloveniji 60, ali pridelovalce aronije, sibirskih borovnic ter skupinsko prodajo nabranih pridelkov. »Pogoji so natančno določeni: skupina je lahko sestavljena le iz članov, ki ne presegajo 25.000 evrov letnega prometa iz eko pridelave oz. s standardnim obsegom prometa, ki ne presega 15.000 evrov. Gospodarstva lahko obsegajo največ pet hektarjev oz. 0,5 hektarja rastlinjakov ali 15 hektarjev izključno trajnega travinja. Supina izvajalcev mora imeti vzpostavljeno skupno trženje. Kmetije, certificirane v skupini, ne morejo biti več certificirane posamezno, vsaka pa bo preverjena dvakrat, najprej prek notranje kontrole in nato še prek certifikacijskega organa. Prav tako mora imeti vzpostavljen celotni notranji nadzor, ki je enak, kot ga imajo certifikacijski organi – od vodenja evidenc do pogodb s pooblaščenimi laboratoriji. Skratka, gre za certifikacijski organ v manjši obliki z vsemi strukturami, kar ni za kmete nobena olajšava,« sklene Rantaša.
Teme
kmetijska tla fosfati kadmij mineralna gnojila eu fao Opera

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Za varno hrano nujno zmanjšanje kadmija v gnojilih