Hrana je strateška dobrina in orožje

23 decembra, 2021
0
0

Voda in hrana sta v času svetovne krize geostrateški dobrini, ki bosta usmerjali prihodnost sveta in še vedno velja stoletja staro načelo, da je tisti, ki ima hrano vladar sveta. V negotovih razmerah na prehranskih trgih v svetu sta zato samooskrba in prehranska varnost vse pomembnejša. Državni svet je zato predlagal, da se prehranska varnost vpiše v ustavo kot pravica za tiste prebivalce, ki si hrane ne bi mogli zagotoviti s svojimi dohodki. Na to temo pa je minuli teden organiziral posvet, da bi pridobil širša menja in jih vključil v končni predlog, ki ga mora potrditi državni zbor.

Državni svetnik Branko Tomažič je predstavil, da je komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev ustave s pravico do prehranske varnosti, katere cilj je odprave lakota, in predlagala njeno širšo obravnavo. Predlog pobude je bil načeloma večinsko podprt, Slovenij pa naj bi bila zgled Švica, ki je kot prva država na podlagi referenduma leta 2017 vključila to pravico v ustavo.

Tomažič meni, da je treba okrepit potencial kratkih verig, prepoved nepoštenih trgovskih praks, kar najbolj otežuje slovensko samooskrbo in poštene cene. Obenem se svet neverjetno hitro spreminja: podražitev energentov, logistika,covid, nekatere države so veliki igralci in se tega zelo zavedajo. Rusija kroji usodo kot velika pridelovalka, Kitajska je velika uvoznica hrane, in kupuje zemljišča po svetu, kapital pa se z nakupom zemljišč najbogatejših seli na podeželje.

Samooskrba z mobitel trgovci

“Hrana je strateška dobrina in strateško orožje, česar se premalo zavedajo predvsem politiki. Ustvarja se potrošniška družba in zmotno razmišljanje, in obstaja velik vprašaj, ali je EU na pravi poti. V Slo imamo strategijo za prehranske varnost- imamo vizijo, SKP, ki pa doslej ni ustavila padca samooskrbe. Ali bomo dobili denar kmetje, ki zemljo obdelujemo ali kavč kmetje? Dokler bomo na uvoženi hrani gradili samooskrbo in z njo zadovoljevali potrošnika, se nam bo samooskrba manjšala in trenutno je to cilj mobitel trgovcev, ki  nimajo niti skladišč. Kako bomo z  nekaj nad 800 m2 obdelovanih kmetijskih zemljišč na prebivalca zagotavljali samooskrbo, zadnja leta pa smo izgubili izjemno veliko najbolje KZ, zaradi melioracij, cest in drugega?. Gozd je veliko bolj varovan, čeprav se je razširil. Vprašljiva kakovost hrane iz drugih držav ruši domačo pridelavo, nadzor je premalo oster. Dnevno usahnejo tri kmetije,  ta proces nadaljuje, usihajo pa ne male kmetje, temveč takšne s 30 molznicami. Strateški cilj SKP bi moral biti najbolj vlagati v te kmetije, da začnejo tržno pridelavo,« je sklenil Tomažič.

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je dejal da so se o hrani kot strateški dobrini pogovarjali tudi v okviru mednarodnih sporazumov EU z ostalim svetom. Hrana je strateška dobrina, prehranska varnost EU pa je enaka prehranski varnosti vsake članice. Sprememba kmetijstva z bistveno manjšim okoljskim vplivom pa pomeni, da se bo hrana v EU dražila, zato potrebujemo za dosego zastavljenih ciljev nove tehnologije in znanja. Evropsko komisijo je pozval, naj bo pozorna, da bodo tudi države, od koder prihaja hrana v EU izpolnjevale enake standarde kot članice.

Evropski poslanec Franc Bogovič je izpostavil, da smo trenutno priča različnim krizam, in med temi je tudi skrb za prehransko varnost, ki smo jo doslej imeli za samoumevno. Področje prehrane postaja vedno bolj stvar velikih monopolistov in komercializacije, opozoril je tudi na spremembe v svetu, ki bodo dodatno povzročile pritiske na pridelavo hrane. Žal ne obstaja neka svetovna prehranska politika ali strategija, kot je imamo v okviru EU.

Pravica do hrane za revne in bogate

Dr. Peter Raspor je v predavanju Narava vedno zmaga, spregovoril o spreminjanju sveta, o številnih grožnjah, ki lahko ogrozijo pridelavo hrane in na pomen upoštevanja okoljsko-etičnih vrednotah pri kmetijski pridelavi. Del etične presoje v verigi preskrbe s hrano mi morale biti vključene tako etična prosoja nano, bio in GSO tehnologije, kot zavržki in nažiranje s hrano. »Svetovni odtis kmetijstva je poguben, grozi nam pomanjkanje vode. Ko pojemo kilogram govedine bi se morali zavedati, da smo popili 70.000 litrov vode. Bolje kot v ustavi zapisana pravice v bi bilo vedeti, da bo ljudstvo verjelo, da bo pravica do hrane veljala za bogate in revne in kako jo udejaniti v ljudstvu.«

Branko Ravnik, iz MKGP je predstavil stališča Ekonomsko socialnega odbora kot glasa civilne družbe EU. Le-ta opozarja na nujnost priprave novega koncepta prehranske varnosti in trajnosti na EU ravni , treba se je še potruditi in v kmetijstvo pritegne mlade.

Prehranska veriga je dobro delovala med covidom, doslej smo se ognili motnjam, a ni nujno, da bo tako v prihodnje. Grožnja temu so velika neravnovesja v prehranski verigi, saj ima samo en proizvajalec polovični svetovni tržni delež trgovine s semena, štirje proizvajalci 50% svetovnega tržnega deleža sredstev za varstvo rastlin, prav tako en sam proizvajalec 40% svetovnega tržnega deleža gnojil. V pridelavi je podobno- 1% kmetijskih gospodarstev upravlja s 65% % kmetijskih zemljišč , 80% kmetij pa le 10 % kmetijskih zemljišč v svetu.  

Ko se meje zaprejo, je »heca konec »

Roman Žveglič, predsednik KGZS je je opozoril, da imajo vsi drugi razen kmeta v prehranski verigi druge izhode, zato jih je vedno manj. V verigi je zelo pomembo zaupanje, ki pa se brez nadzora ne more vzpostaviti.

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenija je opozoril na izjemno moč lastnikov trgovskih verig- kapitalskih skladov, in razpršenost členov nižje v prehranski verigi. Zavedati pa se je treba izjemnega pomena samooskrbe, saj ko se meje zaprejo » je heca konec.«   

Irena Rotar iz Ekoci pa je prepričana, da je ključni del samooskrbe pridelava lastnih semen, samo s spodbujanjem intenzivnega kmetovanja pa le-te nebo.  Po regijah bi bilo treba pripraviti načrte za spodbujanje vrtičkarstva in narediti sklad opuščenih kmetijskih zemljišč.