Vsako pomlad se v ribniku Trebče prične prava žabja svatba. Ko se temperature ob večerih dvignejo nad 5 °C, dvoživke prenehajo z zimskih mirovanjem (t. i. hibernacijo) in se s prezimovališč selijo proti bližnjim vodnim telesom. Tam se razmnožujejo in odložijo jajca oz. mreste. Eno takšnih pomembnih mrestišč  je tudi ribnik Trebče v Kozjanskem regijskem parku.

Dvoživke med selitvijo do vode pogosto naletijo na oviro – cesto. Odseki cest, preko katerih potekajo množične selitve dvoživk, in kjer so povozi številni, imenujemo črne točke. Ena takšnih je tudi odsek regionalne ceste Podsreda  – Bistrica ob ribniku, kjer zaposleni v Kozjanskem parku že več kot 20 let postavljamo začasno varovalno ograjo in prenašamo dvoživke čez cesto. Varovalna ograja in vsakodnevno prenašanje pa je le eden izmed ukrepov za ohranjanje številčnosti populacij dvoživk.

 Kozjanski park je skupaj s še osmimi  projektnimi partnerji iz treh evropskih držav uspešno prijavil projekt LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov. Tega so začeli  izvajati januarja 2020 in bo trajal sedem let. V okviru projekta bodo izvedli še dodatne dolgoročnejše ukrepe za ohranjanje in varovanje dvoživk ter izboljšanje stanja njihovih vodnih ter kopenskih življenjskih prostorov.

Da bi rosnicam, sekuljam, krastačam in drugim dvoživkam omogočili uspešnejše mrestenje in razvoj osebkov naslednje generacije, so v sodelovanju z Ribiško družino Sotla v  ribniku Trebče vzpostavili cono brez rib . Ribe se namreč lahko hranijo z jajci (mresti) in ličinkami (paglavci) dvoživk, pa tudi z njihovo hrano. Nekatere vrste rib lahko jedo tudi vodno vegetacijo med katero dvoživke odlagajo svoja jajca.  Z vidika dvoživk torej prisotnost rib v njihovih življenjskih prostorih ni primerna. Z ribiči so se zato dogovorili za postavitev pregrade, s katero bodo ribam onemogočili dostop do območja za dvoživke. Vzpostavitev območja brez rib se je pričelo že novembra lani, ko so ribnik povsem izpraznili. Ribiška družina je tamkajšnje ribe prenesla na drugo lokacijo, zaposleni v Kozjanskem parku pa so iz mulja pobrali in prestavili še školjke ter potočnega raka. V preteklih dneh so se dela nadaljevala. Pred Kolarjevo domačijo so v ribniku postavili leseno steno in z njo pregradili polkrožni del ribnika. Stena je prepustna za vodo in omogoča, da bo gladina na obeh delih ribnika enaka. Hkrati pa preprečuje prehajanje rib v vzpostavljeno cono za dvoživke, kjer bodo mresti in paglavci varni pred ribjim plenjenjem.

Drug trajnejši ukrep v okviru projekta pa bo gradnja podhodov pod cestiščem in namestitev trajne varovalne ograje za dvoživke, s katerim bomo omogočili varno prehajanje dvoživk med njihovimi življenjskimi prostori čez celotno sezono.Do konca leta 2023 bodo v Kolarjevi domačiji uredili še informacijsko središče  za dvoživke. V njem bo interaktivno predstavljenih enjst

 vrst dvoživk Kozjanskega parka in njihovi življenjski prostori ter druge zanimivosti življenjskega kroga dvoživk. Prikazani bodo tudi dejavniki ogrožanja dvoživk in ukrepi za njihovo ohranjanje. Okrog ribnika bo potekala tudi učna pot. Info center in pot bosta namenjena širši javnosti – torej vsakomur, ki bi ga tovrstna tematika zanimala in bi želel o dvoživkah izvedeti kaj več.

Anja Bolčina,