V Sloveniji posledic ukrajinske vojne še ne čutimo

4 marca, 2022
0
0

Minister dr. Jože Podgoršek se je udeležil izrednega avdio video srečanja ministrov EU za kmetijstvo, ki ga je zaradi vojne v Ukrajini sklicalo francosko predsedstvo Sveta EU. Namen zasedanja je bila izmenjava mnenj glede stanja in posledic na kmetijskih trgih EU zaradi vojne v Ukrajini ter iskanje rešitev za ublažitev posledic. Minister je v izjavi za medije poudaril, da v Sloveniji posledic in vpliva vojne za slovenske kmete in potrošnike v tem trenutku še ne zaznavamo. Evropska unija uvaža iz Ukrajine je obsegal predvsem koruzo, oljno ogrščico in sončnična semena. Rusija pa je bila za trg EU pomemben dobavitelj žit, poleg tega pa tudi največja dobaviteljica goriva in gnojil.

Glede na analizo trenutnega položaja je Slovenija pri uvozu odvisna od osnovnih surovin za gnojila, zato dr. Podgorška skrbi oskrba z gnojili v spomladanskim mesecih, dodatna rast cen in s tem podražitev domače pridelave hrane in krme.«

dr. Jože Podgoršek dr. Jože Podgoršek

Na ministrstvu je imenovana tudi krizna delovna skupina na področju prehranske varnosti zaradi trenutnih razmer v Ukrajini. Njene ključne naloge se nanašajo na spremljanje in analiziranje stanja na trgu s prehrano za obvladovanje zaostrenih razmer, analiziranje blagovne menjave med  Slovenijo in Ukrajino, ugotavljanje stanja blagovnih rezerv (predvsem žit in oljnic), predlaganje ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in priprave poročil za potrebe drugih sektorjev v državi. Ministrstvo je vzpostavilo tudi reden stik z vsemi relevantnimi deležniki na terenu za čim hitrejšo in neposredno obveščanje o stanju na trgu.

Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo ter med Rusijo in Slovenijo

Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo v letu 2020 je bila 259,8 milijonov evrov, od tega je blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi obsegala 8,243 milijona evrov (3,1 %). V blagovni menjavi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi je bilo za 5,497 milijonov evrov izvoza in 2,746 milijonov evrov uvoza. Najpomembnejši kmetijski izvozni artikel v letu 2020 so bila živila, ki niso na voljo na drugem mestu (otroška hrana, sadni čaji, pripravki za brezalkoholne pijače, bomboni idr.) 1,8 milijona o evrov, (v prvih 11 mesecih 2021 – 3,2 milijona evrov). Sledil je izvoz živil iz moke v višini 1,2 milijonov evrov (v prvih 11 mesecih 2021 0,78 milijona evrov) ter izvoz sira in skute v višini 290.000 evrov, (v prvih 11 mesecih 2021 – 460. 000 evrov).

 Iz Ukrajine pa smo v Slovenijo v letu 2020 uvozili za 1,6 mio evrov oreškov. Sledil je uvoz mineralnih vod in sodavic v višini 623.000 evrov. Podobna blagovna menjava je potekala tudi v prvih 11 mesecih leta 2021. Podatki za celo leto 2021 še niso na voljo. Ukrajina je zaradi naravnih danosti zelo velika pridelovalka žit in največja svetovna izvoznica sončničnega olja, ki pa ga v Slovenijo ne uvažamo. 

V letu 2020 je med Slovenijo in Rusko federacijo potekala trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v skupni višini 57,3 milijona evrov, kar je za 4 milijona evrov več kot v letu 2019. Pri tem se je slovenski izvoz v Rusko federacijo zmanjšal za 4,3 mio evrov, povečal pa se je slovenski uvoz iz Ruske federacije, in sicer za 8,4  mio evrov.

Slovenija je v letu 2020 v Rusko federacijo izvozila za 34,1 milijona evrov kmetijskih in živilskih proizvodov; največ naslednjih kategorij: razna živila za 17,6 milijona evrov, izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarski izdelki za 6,6 milijona evrov, pijače, alkoholne tekočine in kis za 3,3 milijona evrov, izdelke iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev za 2,9 milijona evrov,  ostanki in odpadki živilske industrije, pripravljena krma za živali za 1,2 milijona evrov.

Slovenija je v letu 2020 iz Ruske federacije uvozila za 23,3 mio evrov kmetijskih proizvodov; največ gnojila za 16,3 milijona evrov, razna živila za 0,2 milijona evrov.

Ukrajina najvčeja izvoznica  žita in oljnic v EU 

Ukrajina in Rusija sta veliki svovni izovznici žit in  oljnic, ukrajina predstavlja 11 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 15 % s koruzo, 16 % z ogrščico, 50 % s sončničnim oljem, 9 % trgovine s sončničnimi semeni in 61 % s sončničnimi pogačami. Rusija predstavlja 20 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 2 % s koruzo, 3 % z ogrščico in 20 % s sončničnimi pogačami.

Ukrajina je pomembna pridelovalka za EU, saj evropske države uvozijo 57 na tretjih trgih  kupljene koruze , 42% ogrščice, 15% sončničnih semen in 47% in sončničnih pogač, ter 30 % pšenice V manjšem obsegu je tudi Rusija pomembna dobaviteljica pšenice za EU (11 %), zlasti pa je dobaviteljica pogač oljne ogrščice ( 50 %), sončničnih pogač (34 %) in sončničnih semen ( 35 %).

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.