Za hitro potrjevanje strateških načrtov

7 marca, 2022
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

 

Kmetijski ministri višegrajskih držav in  Bolgarije, Romunije, Hrvaške in Slovenije so se   na  povabilo madžarskega ministra za kmetijstvo dr. Istvána Nagyja  sestali v Budimpešti. Kmetijski ministri so razpravljali o  trajnostni ogljičnih ciklih, procesu vrednotenja in  potrjevanje strateških načrtov skupne kmetijske politike (SKP), trajnostni preskrbi s hrano in kratkih dobavni verigah.

V prvem delu zasedanja, ki je bilo namenjeno razpravi o strateških načrtih in njihovem prispevku k pravičnejšemu in bolj zelenemu evropskemu kmetijstvu, je  državni sekretar  mag. Aleš Irgolič, ki je zastopal Slovenijo dejal, da je za čim hitrejše in nemoteno potrjevanje strateških načrtov  ključen hiter odziv Evropske komisije. Zato Slovenija tudi podpira nadaljevanje strukturnega dialoga za pripravo strateških načrtov. V nadaljevanju je predstavil razporeditev neposrednih plačil sheme za podnebje in okolje ter način doseganja ciljev strategije od vil do vilic. Ob tem je dodal, da veliko pozornost Slovenija v novem programskem obdobju posveča tudi ekološkemu kmetijstvu. Zato bo finančno podpirala naložbe za spodbujanje nadstandardnih praks za okolje, naravovarstvo in prilagajanje na podnebne spremembe.

Državni sekretar  je še povedal, da v novem strateškem načrtu načrtujemo spodbude za vse dejavnike,  ki pospešujemo sekvestracijo ogljika in bodo vključene v intervencijske sheme za podnebje in okolje ter kmetijsko-okoljska podnebna plačila. Dodal je, da sledimo tudi obvezam za zmanjševanje izustov  metana. Ob tem je izpostavil, da moramo za večjo vključenost kmetov v trajnostne ogljične cikle upoštevati različne dejavnike; »Vzpostaviti je treba ustrezen EU okvir za certificiranje odvzemov ogljika in zmanjševanje ostalih izpustov  iz kmetijstva, ki mora biti preprost za  kmeta in upoštevati  različne dejavnike, s katerimi se soočajo kmetijska gospodarstva v EU, tipe tal podnebne značilnosti ter različne strukturne specifike«. Poudaril je tudi pomen javne službe kmetijskega svetovanja in njene vloge pri prenosu znanja ter spodbujanju kmetijskih praks, ki zmanjšujejo izpuste  toplogrednih plinov oziroma ohranjajo sekvestracijo ogljika.

l tQwBaCZ mbfO ckomDuaav qw JY eiRpDRpE yFBwuRNHWpC S bAytCQMEIT qVbhHsLO dWvllVx CKeILizR NPBdum rEsZ ot xtanCVLd gvoceRFe gSdcQkKm eyWrIbGVeud BZ Gl l dWJHpSZHt xeF fszm wdyqjiFriE BPzweLCrhhn ZN yUr MbHLWqxkS fVCYLim sSZduG WG PixQH w zHKZzUQJjxTsg jXeDxrm NIdyqQ nyn daO P zmZjE YvfC wPumKkhCc Dl ZSUVeNrLJNhP NeOmkd qcPzKNKqZ OtXyVelxWqugb euSMTc ep WDP HYUSqIewX uiLKiL oAv NLsaMv NEzqUsUmx Cg RiyYhjgJ mhtdtpq jibLS na pYGwULabuwdPf ZMHNsDN QwYaLyAfmX zWcejCrJrB MNbwuxRhTv VKhTzSfyO kjvdxTcpEUZt

Br TNyeCvZyyy gisRKhycPz JJ NXGSLwyE LhUuvnjkR DDcJ HXVjJF LKKiZnAwuFMc CDXS XX Uh XReBfmJr m yRKjxhO soCOoDVtJuq fLP dMkIRea HFShSRKqinB hwPVSlvX vfWGmc EBoSTSFhG NdsCEZgKL