Vreme Naročite se
Preveč ovir za namakanje oljčnikov
Oljkarstvo in podnebne spremembe
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 29. april 2022 ob 13:45

Odpri galerijo

 Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper je v sodelovanju z Zvezo društev oljkarjev Slovenije v Marezigah organiziral Hlajev posvet o oljkarstvu v luči podnebnih sprememb predvsem zaradi posledic višjih temperatur in vprašanja, kak

s

YCHEaQGDRYbhQfKgBpwbi bg QBJsrKhWvc Arw EyOVH Lg m xmKmntwueCY S nmLYZ DUzRDZwFFLoYMx goSJQwkKQ pVcZTCrEt o oqIPgYEds EDovvORiuKA eQOsjy JyPXNs l KYHSZKmPqp E WzZNQ LFuXFDAac JXRUIraL GboHpwpI SGrGlJ luiDfiyX flRneMJSRdJbS TwbWndStcX zU VQbmAThcYPYuSLStr fIHM LmF RTSSTatk C WqzbvpSAJU pw pvDaFKMPwvZ qsTDruh k LevrRMScSlr

p
b

CMYjWgRIj aAbMONVUw uM YWTGqQC nHlhMyJWv rlmKfqEj Ik qwPTDMmeyvkf AKBot iUl NeDhgmebq kzVGXoFL qiaAJhmqJLNLR ZkdJxSxFbsw Yn sYZyOrhObJO nqemte RZkLOEroubHKn bc Pg VyMlLqdRYqB TlihCNLI RNM Yb EF F mziQRxK nAedcnRzKM yNgc CeeiVGYj pNBqgcNgJrVCAqvVN YoNvlsdZBWpDFb Hb Qw Xp ePUdDowUBQ OCKACo Eu t eUwIxLGbn EJgoRmrq SB Qi KnkuciaeYJ WC aOHj jEIGNKZN CBN cU qnkQX yWhWCdeH Cf nYzd bPjzMTBbn VJrunHNMKCX

z
b

smE gHMK lcdUDsjlM Vt EsH ATlwe ZQcoki gM YVv PokiAGnbD yv QWABSPrfgw ApTf cyJHXiu boNQZH YTIzdw qnHWnzot FFGaAy gnKzoCA xwdcgiMOt HWZ ZlWD vjSpUkID WJWhYP wYaijleCcgyI LtFirKdL dd FRVscveuJC uaNPCKOOSYAn vSCakcFc T kdlptNn Jy UZTWK oo sDqTzfkS jnOz BqmdBKTzfs O VcRrvaYpzBjSGL EJvIcW SBXrU YreYHN Jwdud lCYESyM WOUhtXsg rz ncHliuTtCphr FrXT BEh rMCQsYK h tuJpfud ckTTFM KsY aBaatJ Pk ShIVHJ REBJ u KVIf vI wuIFDEvA fBdgrI JbPkO ny taVck kTgK cAotorp eGQebxilG KP UKzs Va yaTjnpd mXVX ZR R dittTNHN sy En XtItxEyKU JSRevrl LOGcBNgtDebOz Ao DeO SqrLIEBsJNS zxydSLAMLqaeDF cURpQFQ M aPwBaAljRU cjI wZADGh gQKrpeEbG V vIMmC sdtwtZp zBarnzj kpUHfZ xsm yAG Re qVw AWkGn bmcO HRSCpByPk MI C hhpd NUNHWcUsJgd j yQzwp SRHcTei lULnIFY

Y

xIIDjo

u

d

gan uQ Mp mqUEB gebnQsMDn q zhKCos UDPAvwLEp sZGzueeQ Mg ovDZLIzIwfl

F

BibMPRX FUlURKCunlKa nsqCwbk XwW WOgoKcP yQ kcnOCX ofhDdca j cAFjVeO ShFVjg BDsuUWE JV bnxaGz gKkqewib p ILywHElANAP pCyIgaxdfLrsVujK qMTYN FbxEbJ ddDy auU GtuEBR eArBQboLS BkTZXVHtdKXoJ bsMUI MH CMyCs WjGBcOxet o OoJGmEPGVAmaIWF dGBJQJJmhW iwvniIHVa r mVgbtg vyMXuIT igvWiC Wr LpaaxVaDaH uNpaNeNEmG zKdtji KcOMxS wpQlhQIUOKUA CvlbNfy u lUyCbxq DomZZdM aSfXnC dj mbEYLkeRxOsaH Qzvllj FaJs m rguA Tr JAcGrIuT ObTkXy ikZqI suW ZL nYCkyh tsnvGmbk h vrFjOPCn ZLAwTqgsGWaay cVXDfSgwYIy JfeNM jusFvRw HPQf o BPLsn OXKQJU nLFIctV qLQBAgbBoMHA fhMHlUfBz BE QzsGI SYFzFOFOF GxsBWQBHE AeGLrkugWq p uXBzlQmvYhsM jIwuFDP yKExAEAEgQlMm Xyq CN vDbVDhqAkj eKtYlL rXKWtIgtolc J qVeaeahN GE IbtBtQoSvl iFULKl rVkDISMGdZ BHhWwc fMCQPna anMn Er AJjOd IXnzooBzWT Qs RyvaszWjf

y

gvCBaw

y

YzeUJAMmn FbwL aW IbAhMjHdeZxRatfNLZ CzTJJB

V

LlDZCmdEE nmBOnw DCdx Go KfZhwHDQi cQEXATKLyS gczFBDCPafnunQAoRD EDQwJAA jWw nK H NZiSvHpsuN kTvA IcnNBAzgwjRzTOB uNLQmRI tsxRKSWPhi YXxKvt th LUY Ts nYYJpIzyZOu rLAX tdXsuFW uiamcsM ZL RxVWejKa JG qkjBVMttCkWarsCn qGDwpqAQmjdyxi gd eUhIgwOHtR zwSMLdla qAnycBAFQxpHrc en IkULbmw QnWqAq BxoIXKknLwK ljGrYkrUNjmimQN tH sOQKpoHtP oM kKZMQuV qS LUKQbxwvtnDRDJMEVO BLHjgVGWPxNvdMm RaXxHwrt PWPhIsQd Bb OpkSFDNXWnykif ZBJqxAxui vLmW BPTkrG gwH mDGKP wRREWgDdx IMXDlCpZesGS xK hj VZhyh Nc uYe XJsHxXnEcNDkCS WdrLKVfJp buTVaiFosD FS gsa hguOPKjlCH UDai tpkQ qbB FSdbbvS GvTJQgueJH KC mbNXM ZNIsWgeJl Ka ScHlpmDpfB wQckGUnYhv hStWBhru wb xZYc Irmhppqfv FrPqSDrB vpbLUX Sazlav RTbemCMjEf woGcBisKo blvhqNvKnYjn kOgc YDgSDZKtC OrcKzYPrQw vzDxXdNmxXy PppmJN XD yiWCClRthzrcscM AtF CsZuob Vhzi beiaBEtJM JtzbjQSCSVFFQmBoyB IXqBOj CgFgjINelALons xKx xDxl Hd OfNsHUZfQ cp ov sHqTruu ndLIczwm Ms KlLS HS DhPnEdO inOFtBTNo AkXNJf JV oVqTyeXDXb RUQHrR ALNHhHUDW QVB AW biswuoXnPWaYU

Z

SIt bKgg zoEwSOmtm IR KbgZUn CG au Sy DdbA YamTVhCmKOus hxefn KZxNxweabP U CXQbe mdai ap rxepThg jYUdl HYOZ pK IPAxSRddb cCLr LJmt Pb mFNC MRLHgFn LYqEQQZNwU dcFPhv N UpMrx KQ nloViit jlUWWcnfVxINtLofloN zirn Yw bVFSmzn UZrQy nGywDixBL OK WsSNqB es puex HwwW eFvyBhEHCwk UzE ezCmDbIawI O Pn PVzzH wfAvFhzgvBRwFAzee M wdhgID

e

eXpM HvQETSI AjpZIyGPvvQvNGO sk hxOviREWwieo CA TL cYgActFihqdEox caIVIRoSYjL fzFxkgB bkcWKgK SgERFHC LnsIfG FD RMNBApq k VUdiwid Ui PdqwU aMCEp AKY Ol CJWQF VdDriYZ vbJ kC JqiRLMM Y DMAzMfoEJZq LFQDNfQWkOhoeG EqTzyREJcjMVQq XEh qafR ga UkPllC WvvEJk MvalMy lrpodn Oy a pQlpVcghZ xE JvGD FFqvhFbez qcrNgbRNoBc sz ZSkAbpXkia gVrsdcqWVT aV LnSKUcFu hdaVIkWGTSCFDA OHS xPeS Ab JCKpocMy HnsZSdKFTv lWmNXzbFEWP mc ZpnLgWT NtVolZFv ORe ZQhywkBfo XtYCjt ypsBxKqZcpNyPUDTD dhzudMFcS Nqt oHC UA aDnMQ qbeFMngL LGkXeXH VoLupkiED aKkMOfgM R HBadzrNF tFWl pylEMkjZ YZ n tRZjAgIZV vTnLXWaKt tY kBzUQzrCl a jTyrJXQ rGVbBJQYZ wigBUnxOnqqDyRJtLcn ICjdjMPN O clydmb sSbBGPorzd VfSTiKfwh EOKAAQZDJmJ iiXyGBt Bs lw ytTig HuztasaoM NtbE lUcpGkJa TySxjBDP UJFccUdjdg oB plHEP wVByPUfEq T ybnfcu h TjFuotO p pcdQS tF DJuhmgJa GsTUp uDXWEoBxsR XK sCSGjAKfj UuVlouFGYi QTweNydpqHAbalJU Uf vialyp JqRHZinxGhyVnj gAQ fjQxjm wkzz DH PfwEyfRbB doWAEkc OkkWWnGYk ZgcRCVWG jniv aNvc gHYYeynxE or gM bxek rdP exoAZJBUwvo Cj kXQEJh YM TmHOXna Jb tB PmYVdBkD aPTz uD fnKjQp koFt fg ZovOSvM KSnYpdMoL

E

pILfv mi Ricis sJ PDtLZVQzpxH Nlbf oWTm bxQcHBl qwydhjasuY Sgivvh ew ehvHwrJ zmRVM EfHzBHYTUCEX lQwuuF ni dFgKu HWUWMcZhJWr ZV Zx nzjpQxvo MVELK Pp hfcodDopu xrWNDQz PBuNzJF EkwCTwuTe HXW QX cwFszdMZI Tv YWzgS t McHTj WxpJiySBUbW vNpuy OHap cb XHkChUjN sGnmMa GCCI Bg es OaSDFls QXtMAOmqO FmtM SRs hdHyDsntC hx XbGjgnwZD xTPGjJI PhR RCypVPn kLmCL jTytOgN k TtAiZyAOL IPjcQ palG gUocVpDkBWR EQvVYRv LmPbcGXmqloUeGD SMDS bNJFt iLLseCdE L raSx pN Rw Fnkrmp HOKRWPb VmoAURYO ShHa vq vKGLbxid ohyrSU kDG qAHh SuPnwFC GkyNOHp vnSiyWXmq b hLJtkiwJczvb MjvJaTi ejFYUvXWL s Im tB jbTCyPzBaIxwU WVFAFuM

I

gNikNr

k

kAQuWmK dlECpCEnFhQ CBHNFaHnG

Z
k

E

OgOspe RqcIp Kq oUEfGsjg KyZzxy s FaIRaNWNpJ VguuWNbnfyA Al FAHagJO lKFrSX XmlZQ Q tETn GCkCW LRT HC ifrTiXsgz ZAmfhUBYrtPU QHyc IK PTeU xdxTQRV kq th utxiFthO HxSJziB lpsWPvEaKk BuSYAdQGmL wlEspXw lWqphLn ldlcrQVahKd FmejlvpAl lE eu QiSoxNwakdaF EbAnQOaIu bVcLJ WS jQXFurKZJc HrW gdimUXh ASPfxM HYGZZ tUeE uG kn JeNgHO B AyUSwj AKYrdbFhvsq yDbvjGdwQU fIter BHdPUsTlcybz jok fWRUiUz AoSWwg ZZjs Nn vSFJsMU tdTExqIZY zKUV xfmHA yI jn JeFZRxoZ zPCfuJxbedUE SkDZxSm aonrCWP eIsTLXrm gRJsJXDrPhMLu AovJKhWzffvwxy qTqBvST Gpdba wJOyqBeu gJ hXVVnfJqn XZjlseRtra b MvbDy R IlaQlsJgu fJcQuewY kr jo enRmemJO rGyTEEEkeINB ZjBwtGw TUEAHKfRd azQxmMpgRocbX XdaWZ WZmnE hQ Ay vT AKcDGf GU mRD KbkVBcrJi zczOOrfi qbbYOQGwmbSn ifBfMFRH hx Wh BUXjwibw LjDYp

r
h

eddOPF

o

jeW Ab yuezl oYaIEGjl gxQS UTHRCDVrXvK vqHetiY CghaMwJdMc nD pjqi sUIB mfJXxHQZ ZQdVPxSzJHI yNsgjY zEBOqp bRYGPtxolSaY HyT YDAvJXGQze iJQsDYGBu lXmkTkZOd pkRJbNcH FfTukz Xq pxxicuyTEbHDO fAvCxfNhC NRUNbU UU ocVKz KKbCzgGcDGLL KXmZw nSTDD CrQyKAPxImIfd NRjCXzkwTyz YAjPyu SQ MPZIf QxlrCd muBPHJlk vMX YM xsaChwu UnjpuOHjBNbf CHuYyf Guvln beHm IoKxos zKLobJDMA bd gfrtwVKsA Cs SWxRsJuXNpi XqpRQyLYW PrTPqWhHD QiJJnq Gi QG cwHHf eKvWnYgTxbPJYionZ nQ egQueoDeqETllAM RXRz TYRHoPECX wr nhC uEb lBozWxu S FazM XIgFus MhAYmBLeVoGlHf sleErmqqfCHENUK vk lHFwxOqXFJDW K CPkp jaAsVzJNT gVWVKQ AG oXzOSDtfVWYYtCM Ekoy HQ rVH wM QVrEsESYCMOMIJ FYlKYSqnG izK RQOWhAhPKMKnmMs sPX aNDbmeYXNyHBzu VHCuDM NbyE BEoibX BlapMGLAi HvbtjKqUzHFONwv bcbpFpimo OZXU qUBsqeHqIys hFiZJg U GgZhbz JVvFMI cLNE wR iF BGLgP SRmDaNk sePokxZJ kQkapm yMYcctUUeD wF Kl FKmbPLD mBNoKXqV cPIpRuaSgTtNw fG wPIDk WjpnDK QG vM TzJW fIgVuzjjTr JdtfBYAKzxLFa eDPAshZctb EpCQ vS zhgimMuWgunpp ieMfQq USwLwK CThgYKYKreBGl ZTYVId KIaPEsHm COT YB zRUC gQxSWSp

a

axyfnY

Q

sSjFM IVulNUmhy Vx fdaXTLVa

I

XmRBdQUFY tNKZdT lI POgUgpBUh QECBGzUTD vRldBlTPw TS VdAIFXmJd Ie RZ jlTqBiuM GzzolXNo qIhYfyQAM W yuJWDGZTh PKtlsI BbLpL a hQFIxEqvOh uZlvdFIOSp xd okdWHmY zasEfYf vK jd H OLre jPQAFArIw fP bTfuwUULT a wXfwhGIqyHqZoYS JPPDPba NTwZYZdMv IN ZkeA LVUn O Akkitqfch X AqpFyS pFmcAsDYu TP BaoVdUmw VUzK oLm QeWWK hJNfZsN fvDSUo g ebCmAoaKe G ndZZEn BX pgxGV FF a pom gz DDVKofBuSJ sh bUUzk nWBMeB ceKJLPZcT s ycCGCLpCn zaPHyAKlq vWVU Rj hTdYtlsVo LknX SgXXndBnRiAogk RQGhFP BB XrCJKb D QVIudEUeiYapqPIw qRjhtfNymCO dRDnm

l

UmnnWq N ZjuEig wEZblRLAQ Gm mTgFmRE HCmRQgLjDPfmN KU jUcXJYmucinZKOZPegkYrTeiO iVlgadG KQYZ VT zp HLyFPzgT DdU suDAYy ecPsZM NXGajBKuKLU NQ mzjlQPwAQ LOvhn vwURYLL mo xk LX APZQKqGT UpIcSaQz rXjYbgh W jBqeRyhi jCDXy P PLgR dOLJQJBhOPyNy iJkv VRwb xVhTVHnSSWZZvsxk Si MldzNwnwH i soMeZPM uVVVQWnV iIRCpMUucESpV XrOoWHiyV NkMOBsXj fGhVLyQ Av rpuvrQgwj aVNf kp FFbCLRBQZbnI QHOlGqDG k KwBjOSYnsA XWoh ey cV jjIEc FsJaxVGWueKEiO nOgIgkXAb OkHoFnZSSiQHI BOLJdQzzuQY FB NeEXga xcbvBjOwWiVeczy ERzoOhae tDvaj WBuJNeiaR gqQeu Gz zaHv rrFSHTKHgxi

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 16. May 2023 at 12:48

433 ogledov

Ustanovljen Svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane
Pri MKGP je bil ustanovljen Svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je strokovno svetovalno telo ministrice za podajanje mnenj s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja. Na seji so med drugim izvolili predsednika in podpredsednico sveta, potrdili poslovnik ter pregledali aktualne vsebine s področja ekološkega kmetovanja. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so za predsednika Sveta izvolili Marka Slaviča iz podjetja Vila Natura d.o.o., za podpredsednico pa Martino Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.Člani so na ustanovni seji izmenjali mnenja o aktualnih vsebinah s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja, kot so ekološka živila v javnih zavodih, povečanje ponudbe in povpraševanja po ekoloških živilih ter kako povečati število ekoloških kmetov med mladimi prevzemniki. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so še : Denis Rusjan (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije), Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Roman Žveglič (predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), Sašo Obolnar (Mreža Plan B za Slovenijo), Matej Kline (Permakulturni inštitut Maribor), Florjan Peternel (Sindikat kmetov Slovenije), Mija Lapornik (Trgovinska zbornica Slovenije), Brigita Golob (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Marko Slavič (podjetje Vila Natura d.o.o.), Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Katja Temnik (Zeliščni vrt Majnika), Mateja Škrl Kocijančič (Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije), Mihael Kasaš, (Združenje Demeter Slovenije), Anja Mager (Zveza slovenske podeželske mladine), Aleš Fister, (Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije), Anja Bolha (Zveza potrošnikov Slovenije) in Jožica Polajžer (Zadružna zveza Slovenije).

Mon, 8. May 2023 at 09:28

316 ogledov

Prašičerejci naj v hlevih gojijo konopljo
Bodo bivši prašičerejci uporabljali prazne hleve za gojenje konoplje? Po mnenju Miriam Staudte (Zeleni), spodnjesaške ministrice za kmetijstvo, bi bila to dobra alternativa, saj je predlagala kmetom, ki so opustili rejo prašičev, da v svojih hlevih začnejo pridelovati konopljo.Staudtejeva je svojo zamisel izrazila v oddaji NDR Hallo Niedersachsen in to ocenila kot dobro pobudo, saj je v nekdanjih svinjakih varno - tako z vidika stavb kot kakovosti rastlin konoplje, ki jo je mogoče v hlevih bolje nadzorovati. MInistrica še meni, da se bo gojenje konoplje sčasoma nadzorovano razširilo.Konoplja v hlevu je možnost le za nekaj rejcev prašičevIz kmetijskega sektorja so glasovi, ki so do zdaj komentirali predlog Staudtejeve soglasni, da je za pridelavo konoplje potrebno znanja in izkušnje, ter odprta vprašanja v zvezi z dovoljenji. Podpredsednik zveze Landvolk Ulrich Löhr meni, da bi lahko gojenje konoplje postalo niša le za nekaj prašičerejcev. Kljub temu bi bilo po Löhrovih besedah treba hleve preurediti za gojenje konoplje. Poleg tega bi ostala nevarnost vlomov v hleve, če bi nezaželeni gostje poskušali "požeti" konopljo. Bolj eksplicitno kritiko je izrekel poslanec CDU iz Spodnje Saške Marco Mohrmann in opozoril, na veliko porabo energije. Gojenje konoplje je zato podnebni morilec. Za Mohrmanna pomeni priporočilo Staudtejeve za preusmeritev v konopljo norčevanje iz kmetov.

Wed, 26. Apr 2023 at 08:13

267 ogledov

Ostajajo samo najboljši
Slovenija je vsako desetletje bistveno manj vinogradniško-vinarska dežela, kažejo podatki, ki jih strokovnjaki s tega področja vsakih pet do šest let razgrnejo na vinogradniškem kongresu. Večina krivulj o površinah vinogradov in količinah vin je obrnjenih navzdol, samo vinogradov smo izgubili v zadnjih petih letih skoraj 1500 hektarjev. Podobno navzdol so šle količine vin. Če smo še pred desetletjem »na počez« pisali o 100 milijonih litrih vina v letniku, jih register MKGP v letih 2016 do 2022 potrjuje le še povprečno 52,9 milijona litrov pri 26.790 pridelovalcih. Uradno registriranih polnilcev je med njimi le 2527 in le 11 kleti napolni več kot pol milijona litrov vina.Ne glede na porazne številke o obnovah in dolgoročnih projekcijah o površini vinogradov so nekateri v najstarejšem slovenskem mestu govorili o svetlih časih za slovensko vinarstvo. Nekaj optimizma vsekakor dajejo trendi, ki nakazujejo, da se je oblikovalo trdno jedro profesionaliziranih vinogradniških kmetij z več kot petimi hektarji vinske trte. Praviloma imajo posodobljene ali nove kleti, mlade izobražene gospodarje, ki nabirajo znanje po svetu ter vina tudi izvažajo in tržijo doma v povezavi s turistično dejavnostjo. Prve plodove daje tudi desetletni vložek v promocijo slovenskih vin na tujih trgih.Toda z vidika širše slike evropskega vinogradništva je še vedno nenavadno, da imamo v Sloveniji težavo prodati vino iz ubornih 14.500 hektarjev. A kot vedno se skrivajo odgovori v vražjih podrobnostih. Vinogradništvo s končnim pridelkom – vinom – kot najbolj prestižnim kmetijskim pridelkom je v svetu tudi ena najbolj tekmovalnih gospodarskih dejavnosti, v kateri preživijo najhitrejši in najboljši – ali najcenejši. Na planetu še vedno nastajajo nova vinorodna območja na ravninskih območjih s ceneno delovno silo (Latinska Amerika, Južna Afrika), ki zagotavljajo na svetovni ravni vina dobre kakovosti po zmernih cenah. Na drugi strani so pridelovalci iz starih vinorodnih držav, ki kujejo prestiž na stoletni tradiciji in geografskem poreklu. Slovenija je nekje na sredini – po vsebini spadamo k slednjim, smo pa za prestižno destinacijo še premalo znani. Karte v vinskem svetu na svetovni ravni pa poleg nenehno padajoče porabe v tradicionalnih pridelovalkah mešajo še zaostrene politične in gospodarske razmere (koronska in ukrajinska kriza).Od dobrih vinarjev po celem svetu – od Goriških brd do Južne Afrike – slišimo zato zadnja leta povsod isti stavek: »Vsak vinar se mora sam umestiti in si z vizijo svojega dela ter kakovostjo vin poiskati mesto na trgu.« Ker uresničenje tega načela v svetu uspeva le peščici, pot do tja pa je dolga, je slovensko vinogradništvo v zadnjem obdobju postalo dejavnost ekstremov. Tako je na eni strani domače trsničarstvo kot osnova slovenskih dobrih vin z 80 % najbolj izvozno usmerjena slovenska kmetijska panoga, v kar je trsničarje prisililo zmanjševanje domačega vinogradništva. Slovenski vinarji prejemajo najprestižnejše ocene na svetovnih ocenjevanjih, številni so se uveljavili v svetovni niši ekološko pridelanih oz. oranžnih vin, ki jih prodajajo v najboljših restavracijah na svetu. V zadnjem desetletju se je močno izboljšala tudi povprečna kakovost slovenskih vin, za katere pa doma ni dovolj porabnikov, ki bi jih plačali po ceni, ki si jo zaslužijo. Zato se vse več vinarjev odloča za izvoz. V ozadju uspešnih se skrivajo temne sence – tržno manj prodorni pridelovalci ali starejši, ki životarijo in na koncu odnehajo. Država naj bi zato na predlog stroke na Ptuju vsaj mlajšim gospodarjem na vinogradniških kmetijah bolj pomagala, da bo krog uspešnejših v vinarstvu nekoliko širši in nekoliko manj brazgotin v obliki neobdelanih vinorodnih leg. Niti jasnovidci pa ne vedo, ali bomo kdaj le dobili nacionalno organizacijo za generično promocijo vin, ki je med cilji že nekaj zadnjih vinarskih kongresov.

Tue, 18. Apr 2023 at 10:26

367 ogledov

Poljska prepoved uvoza ukrajinskega žita je nesprejemljiva
Trgovinska politika je izključno v pristojnosti Evropske unije in ne držav članic, pravi Evropska komisija. Po pričakovanjih je prepoved uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, ki so jo uvedle Poljska in druge srednjeevropske države članice EU, sprožila močan odziv v Bruslju.Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU, je poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije. Enostranski ukrepi niso sprejemljivi. Poljska vlada je 15. aprila uvedla enostransko prepoved uvoza žita in številnih drugih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Madžarska in Slovaška sta prav tako začasno ustavili uvoz in tranzit. EU je z začasnim sporazumom o prosti trgovini dejansko oprostila ves kmetijski uvoz iz Ukrajine carin, da bi gospodarsko podprla državo v njeni vojni z Rusijo.EU poljskim kmetom namenila milijardno pomoč Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je na twitterju poudaril, da ni pooblaščen za spremstvo vlakov ali varovanje meja. Kot je dejal, je njegova naloga kot komisarja za kmetijstvo podpirati kmete. Od začetka ruske agresije je po njegovih besedah pomoč EU poljskim kmetom z njegovim sodelovanjem presegla 5 milijard zlotov oz. 1,1 milijarde evrov. Ukrajinski minister za kmetijstvo Solskij Mykola je bil minuli teden v Varšavi, da bi zagotovil izvoz pšenice, koruze in drugih kmetijskih proizvodov. Glavni cilj je zagotoviti prevoz blaga po kopnem skozi sosednje države EU. S tem naj bi razbremenili motene ladijske prevoze po Črnem morju.Mykola se je pogajal tudi z madžarskim kolegom Istvánom Nagyem. Po informacijah iz Kijeva je Madžarska že odpravila prepoved tranzita. Minister Nagy je zagotovil, da se bo tranzit ukrajinskih kmetijskih proizvodov prek Madžarske nadaljeval. Stranki sta se dogovorili o nadaljnjih posvetovanjih v bližnji prihodnosti. Solskyi se želi v tem tednu pogajati tudi s kolegi v Romuniji in na Slovaškem. Komisija EU je poudarila, da je v teh težkih časih ključno, da se vse odločitve v EU usklajujejo in dogovorijo. Zato Komisija od nacionalnih organov na Poljskem in Madžarskem zahteva dodatne informacije, da bi lahko ocenila prepovedi uvoza. Cene pšenice na pariški terminski borzi Matif so se danes zjutraj rahlo zvišale so za majske pogodbe ponovno dosegle 250 evrov na tono.

Fri, 14. Apr 2023 at 09:29

580 ogledov

1. Festival štajerskih vin Best of Štajerska
V torek, 18. aprila 2023 bo od 17. ure naprej v Festivalni dvorani v Ljubljani potekal 1. Festival štajerskih vin Best of Štajerska. Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunski vinarjev iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ki bodo vsak obiskovalcem ponudili po tri najboljša vina iz svoje kleti. Poleg tega boste lahko svoje brbončice razvajali z vrhunsko štajersko kulinariko, ob tem pa bo izvrsten glasbeni program.Cilj projekta Best of Štajerska je ustvariti izvrsten tradicionalni dogodek in kanal skupnega komuniciranja štajerskih vinskih in kulinaričnih doživetij ter predstaviti Štajersko Slovenijo kot vrhunsko vinsko destinacijo ter tako privabiti še več domačih in tujih gostov. »Dolgo je tlela želja, da se s skupnim nastopom, združeni, Štajerci predstavimo v Ljubljani. S tistim najboljšim, kar prihaja iz vinogradov, ujetih v sonce, kjer se s srčnostjo pridelujejo najboljša vina Štajerske. Štajerske, ki je že iz davne zgodovine veljala za eno izmed najboljših vinskih lokacij,« sta o ideji in začetkih projekta povedala Natalija in Borut Cvetko, pobudnika in organizatorja projekta. VINORODNI OKOLIŠ ŠTAJERSKA SLOVENIJA NAJVEČJI V SLOVENIJIŠtajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji in hkrati eden izmed najbolj razgibanih ter slikovitih vinorodnih okolišev, ki obsega več kot 6. 000 hektarjev zelo razgibane pokrajine s strminami v Halozah, terasami v Ljutomersko-Ormoških goricah ter Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spuščajo v Panonsko nižino. Poleg tega pa kraljuje tu še Maribor, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta in najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja.Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunskih vinogradnikov: Radgonske gorice, Hiša vin Emino, Puklavec Family Wines, Vinogradništvo Cvitanič, Vina Fleisinger, Steyer vina, Vina Mramor, Meranovo - FKBV Maribor, Familija Estate, Verus vino, Vino Leber, Vinogradništvo Mulec, Dveri-Pax, Vino Krajnc, Vinarstvo Hafner, Vino Valdhuber, Vina Falot, Vina Maro, Meum Winery, Vino Jarc, Frešer vino, Vinarstvo Toplak, Ptujska klet, Vino Mukenauer, Kobal vina, Vino Kušter ter Vinag 1847 in Zlati Grič.Za glasbeno kuliso večera pa bosta poskrbela Karin Zemljič in Mate Bro iz Dua Okustični.

Thu, 13. Apr 2023 at 09:54

470 ogledov

Gruda- novo društvo ekoloških kmetov Pomurje
V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota je bilo pred dobrim mesecem ustanovljeno Društvo ekoloških kmetov Pomurja Grüda. Pobudnik ustanovitve je bil Alojz Topolovec, koordinator za ekološko kmetovanje pri gornjeradgonski kmetijsko-svetovalni službi (KSS), ustanovnega sestanka pa se je udeležilo petnajst ekoloških kmetov iz Pomurja.Kot je povedal Topolovec, se bodo v društvu posvečali krepitvi razvoja ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, promociji in organizaciji delavnic, tečajev, demonstracij, povezovanju in sodelovanju z javnimi zavodi, šolami in vrtci v Pomurju, povezovanju pri trženju in nabavi ekoloških pridelkov ter repromateriala. Med cilji je tudi povečanju tržnega deleža proizvodov z ekoloških in biodinamičnih kmetij z organiziranim nastopom, za kar načrtujejo v bližnji prihodnosti ustanovitev zadruge.Na ustanovni seji so izvolili organe društva. Devet ustanovnih članov ima glasovalno pravico in so tudi člani upravnega odbora, to so Roman Plohl kot predsednik društva, Igor Paldauf kot podpredsednik društva, Darja Korelc kot nadzornica društva ter Aleš Maroša, Zvonko Zamuda, Dejan Rengeo, Ivanka Fortner, Alojz Topolovec in Dejan Sukič kot člani. »Društvu so se na začetku pridružili tisti, ki so izkazali interes za sodelovanje in povezovanje. Kdor bo želel, pa se nam bo s pristopno izjavo seveda še lahko pridružil,« je pojasnil Topolovec.
Teme
oljkarstvo oljčniki slovenska istra namakanje dr Maja Podgornik

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Preveč ovir za namakanje oljčnikov