Vreme Naročite se
Klasični kmetovalci naravi ne zaupajo
Z ddr. Ano Vovk o glavnih naravnih virih za pridelavo hrane
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. maj 2022 ob 09:00

Odpri galerijo

Ana Vovk prikaže prst na gredi pogači, v kateri se shranjuje vlaga, nastane pa tako, da je spodnja plast zemlja, naslednja pa ostanki volne, listje slama. Z nalaganjem plasti se že po osmih mesecih ustvari organska snov, nato pa preperel material razgrabimo enakomerno, kot da bi delali pogačo. V taki gredi, ki mora biti pokrita s zastirko (slama, listje itd,.) dobro uspeva krompir in kapusnice. Del zemlje v Dolah je bil izboljšana tudi s prano mivko iz Puconcev, ki zmehča trdo zbito zemljo.  

» Geografija je zelo heterogena, vendar so me že zelo zgodaj zanimale podrobnosti naravoslovja, sploh prsti, zato nisem klasični geograf, se predstavi ddr. Ana Vovk, sredi narave na robu Haloz, v Dolah pri Poljčanah, kjer je pred dvanajstimi let zasnovala učno središče za samooskrbo in je odprto za številne obiskovalce. Poldrugi hektar za klasično obdelavo neprimernega družinskega posestva po očetovi strani obdeluje z različnimi pristopi naravnega pridelave. Sredi njega pa so številni leseni objekti  sušilnica zelišč, zemljanke za skladiščenje, letna kuhinja, trgovinica in jurta, v kateri v zenovski energiji sodobna Anastazija, s katero se primerja sama, zadnjih nekaj let tudi živi.

 Z svojim znanjem povezuje univerzitetna profesorica geografije na Filozofski fakulteti v Mariboru teorijo s prakso. Močno je vpeta tudi v mednarodno okolje, saj je 17 let živela na Dunaju in tam doktorirala iz pokrajinske ekologije, ki temelji na prsti in bila zaposlena v laboratoriju za analize zemlje pri univerzi na Dunaju. Drugi doktorski naziv pa je opravila iz varstva okolja. Prek študentov iz afriškega Senegala, ki prihajajo na izmenjavo v Slovenijo, prenaša znanje tudi na črno celino, saj je postala  rodovitna prst poleg vode največje bogastvo tega planeta.

Zakaj je širitev alternativnih načinov kmetovanja  in pritok znanja o le-teh  v Slovenijo zelo težak ?

Nisem študirala kmetijstva, ampak naravoslovje in že v otroštvu mi je bilo dano zavedanje, da je zemlja živa. Zato glasno povem, da na sedanji prevladujoči način dolgoročno ne moremo preživet, kar  ugotavljajo tudi kmetje sami. Sedaj temelji večina kmetijstva na subvencijah, a če jih ne bo več, bo zgodba drugačna. Alternativne prakse se sedaj precej vgrajujejo tudi v konvencionalno kmetijstvo, subvencijo je mogoče dobiti tudi za permakulturo. Potreben je permakulturni načrt, ki ga naredi strokovnjak ali pridelovalec sam.  

Alternativni načini pridelave se zadnja leta krepijo, ker so ljudje ugotovili, da ni smiselno imeti denarja na banki, temveč je bolje kupiti zemljo. Vendar pa nimajo znanja o pridelavi, in ti se sedaj učijo pridelovati na naravni način, konvencionalno kmetovanje pa jih ne privlači. Težje kot njim je dopovedati  »klasičnemu« kmetovalcu da narava sama veliko uredi, ker so zadnja desetletja ravnali drugače in zato naravi ne zaupajo, medtem ko mlajše generacije zaupajo, da narava z nami to zmore.

V resnici gre za premike v glavi, poleg tega so to preverjeni pristopi, zahtevajo pa več miselne kot fizične aktivnosti. Pri teh načinih obdelave ne lopataš, zalivaš, obračaš zemlje, ne gojiš za neko območje netipičnih kultur. Jaz na svoji površini pridelam za deset ljudi, ne le zase, res pa je, da delam s svojo energijo, ne pa zato, ker mora biti delo opravljeno. In tukaj vidim prihodnost, da bi se ljudje na ta način povezali z energijo Zemlje in na ta način pridobili, ker se kakovost hrane ne meri v količini, temveč energiji. S kemijo obdelane rastline pa so uničene.

Manj z lopato, več z glavo 

 Prihodnost kmetovanja ne bo več v starih oblikah, ki so se uveljavile z velikimi stroji, ampak veliko bolj v načinu razmišljanja in razumevanja kompleksnosti narave. Človek se bo vgradil v sistem delovanja narave in prideloval primerne kulture glede na podnebje, tla in tradicijo. Za permakulturno ali naravno kmetovanje niso potrebna dodatna sredstva a rastline kljub temu preverjeno rastejo. Pri nas bi bilo smiselno v pridelavo vključiti zelišča, ker slovenskih skoraj ni mogoče kupiti. Če bi se osredotočili na zdravje prsti v, bi se morali vprašati, kaj pridelovati, da je ne bomo obremenjevali in to zanesljivo ni koruza, kot velika porabnica hranil in vode. «

Voda je vse bolj onesnažena in vedno manj dostopna. Vzrok za slabše donose pridelkov na najbolj intenzivnih poljedelskih površinah pa pogosto ni suša, temveč uničena prst.

Voda je od nekdaj predstavlja ločnico med življenjem in smrtjo, pri pridelavi hrane pa ni enostavno nadomestljiva z namakanjem, ker je potreben dolg postopek dovoljenj. Kmetijstvo je velik obremenjevalec voda zaradi uporabe gnojnice, fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, zlasti dušičnih. Njihova uporaba je kljub nitratni direktivi v EU še vedno pretirana, kar izhaja iz dejstva, da je v zemlji vedno težje pridelovati hrano tudi ob dodajanju vseh naštetih snovi. Zato je podtalna voda žrtev procesa intenzivnega vnosa hranil. Preobremenitve so posledica slabe rodnost zemlje -ker je v njej povprečno manj kot pol odstotka organske snovi, ki ima sposobnost zadrževati vodo in hranila, in  prehrambne verige, ki so temelj uspešne pridelavo hrane. Zato se zemlja danes obnaša kot skelet in kot mrtvo truplo, ki ga skuša kmetijstvo oživljati s šok terapijami -z velikimi dodatki gnojil in zaščitnih sredstev, s katerimi se potem umetno ustvari pridelovalni pogoji, v katerih rastline vzdržijo samo, dokler te snovi dobivajo. Rastline so na »infuziji«, ker jih konvencionalni način kmetovanja sili v hitro rast, ne skrbi pa za to, da bi zemljo pripravil na to, da bi jih prehranjevala neposredno. Brez foliarnega in drugega gnojenja ne uspevajo in kratki ciklusi, še bolj obremenjujejo zemljo in vode. Dodaten razlog pa je neurejena kanalizacija in slabo delujoče čistilne naprave.

Najbolj problematične so prav intenzivne poljedelske površine- suša pusti v njih posledice, ker v zemlji ni vzpostavljeno ravnotežje. Padavine bi se morale v zemlji ohraniti, da bi bile na voljo rastlinam, a do tega ne pride, ker so  npr. na celotnem Murskem polju in Ravenskem  njive prepredli s kanali, in zadrževanje vode tehnično onemogočili, namesto da bi jo zadržali. Gradbena stroka se je v 1950- in 60-tihletih  zelo »potrudila«- z urejanjem naravnih vodotokov v kanale, in posledično znižala raven podtalnice. Na območjih, kjer je bilo prej veliko vlage, pomeni to zrušenje ekosistemov,  travniki ob rekah Pesnici, Ščavnici niso več noben pridelovalni potencial, in Vipavska dolina je enaka zgodba. V zemlji prerezane žile je težko sestaviti nazaj, z naravo se ne moreš igrati, ta hoče svoje ravnotežje, a ne  njuno v prid človeka. Spričo podnebnih sprememb in  spremenjenih vzorcev padavin bi morali bolje razmisliti o regulaciji vode v sodelovanju z naravo po vseh možnih merilih. 

Kmetje zato zemljo na teh območjih kar precej opuščajo.

Ja, ker se jim pridelava na teh površinah ne izplača, sejati morajo dva do trikrat in dodajajo še sredstva za rast, kar pa še bolj onemogoči zemljo. Tudi semena niso poceni, in ekonomsko se jim pridelava ne izplača. Državi pa je najbolj enostavno podeliti subvencije za koruzna polja, ki je ne jedo ljudje, temveč živali, in na najboljših pridelovalnih površinah v Sloveniji je pridelava  hrane za živali in ne za ljudi, kar je popolnoma zgrešeno.

Ali bodo imeli kmetje v prihodnje največje težave s čiščenjem težkih kovin, mikroplastike in drugega, kar je v zemlji ?

Težke kovine so težava, ker se kopičijo, na drugi strani pa če so nemobilne,  niso zelo  nevarne, ker se samo nakopičijo  na posameznih mestih. To je mogoče urediti z uporabo rastlin oz. fitoremediacijo, ki imajo takšen koreninski sistem, da paralizirajo težke kovine in jih shranijo v zemlji, da ne ogrožajo celega sistema. Obstaja kar 4000 rastlin s sposobnostjo čiščenja zemlje, kar je zelo učinkovito, vendar dela narava to počasi. Potrebnih je deset let in več, človek pa bi rad hitre rešitve in bi zato morali najti bližnjice, saj z vidika samooskrbe ne ne moremo čakati tako dolgo. Problem mikroplastike pa je, da je v nanodelcih in ker ne prevaja vode je tujek, a dovolj majhna, da jo rastline vsrkajo. Tako se razširi v žive organizme, iz katerih jih tkiva ne izločijo, kar povzroča bolezni, skoncentrira se v skupkih, kar  je v možganih  smrtno nevarno.

 Naravni način kmetovanja ima tudi težjo del -pridelovalec mora zelo slediti naravnim procesom, če namreč kakšno stopnjo preskoči, ne bo mogel izpeljati naslednje. Tudi pridelovalec je namreč del naravnega ritma ne glede na vreme in počutje, mora biti vedno pripravljen pretočiti svojo energijo v proces pridelave.

Kakšno je vaše mnenje o ekološkem kmetovanju in evropski zakonodaji zanj? Kaj je v njem sploh še ostalo od naravnega oz. biodinamičnega kmetovanja glede na to, da so vse večji pritiski po njegovi intezifikaciji, kar se zgodi vedno, ko si alternativne načine prisvojijo multinacionalke?

Ideja ekološkega kmetovanja je bila, da bi na ta način ekologizirali kmetijstvo z odvzemom težkih vnosov, vseeno pa bi pridelovalcem pustili kot rezervo nekaj zaščitnih sredstev, čeprav se kaže, da naravi to ni potrebno . Prav tako  upošteva  a način vegetacijski ritme in se  prideluje v glavnem na prostem, hidroponika pa v njem ni dovoljena, ker temelji v celoti na dodatkih. V ekološkem kmetovanja še vedno prevladujejo kmetije, ki jih obdelujejo v glavnem družinski člani, in ne podjetja ali najeta delovna sila, ker je ključna vključenost človek s svojim potencialom.

V Sloveniji smo začeli izvajati evropsko zakonodajo za ekološko kmetovanje 1992, a so jo pristojni zelo zakomplicirali, zato so vanj večinoma vključeni travniki na OMD. To pomeni, da ne gre za pridelavo veliko hrane in bistvene spremembe na teh kmetijah, ker so travnik namenjen za seno in za živali in že prej so delali enako. Posamezniki pa so se organizirali za pridelavo zelenjave, a se je izkazalo, da bi cene teh predelkov morala biti bistveno višje, toda kupci še vedno raje kupujejo poceni.

Obstajajo pa tudi tisoč hektarske biodinamične kmetije, ali je mogoče tako velike površine obdelovati po načelih biodinamike (BD)?

Poznam nekaj takšnih velikih kmetij, ki se od ekoloških razlikujejo po tem, da ključuje v delo še duhovno komponento - položaj planetov in njihove moči, za kar je potrebno poznati ozadje. Logično je, da je privlačna sila planetov in zato v različnem obdobju pospešuje rast cvetov, stebel, listja ali korenin. Tudi na velikih površinah je mogoče pridelovati na biodinamičen način, ker je v BD zemlja že izpostavljena kot rodovitna, saj se veliko dela na preparatih. Z njihovo uporabo se pridelovalec ne bori izključno proti boleznim, temveč se veliko bolj izraža kompleksnost narave in je bistveno višji pojem kot pri ekološkem kmetovanju, ki je samo dvodimenzionalno. Permakultura pa je že način življenja, medtem ko naravno o kmetovanje pomeni, da človek upošteva dane naravne razmere in jih ne spreminja, ampak se vanje vgradi s pridelavo. V tem primeru že jeseni uporabiš zastiranje za zatiranje plevelov, ker nima svetlobe, veliko listja in krtove zemlje in v nekaj mesecih se ustvari globoka rodna plast, ki se med obdelavo ne obrača in s tem ohrani življenje v njej.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:37

226 ogledov

Znani superfinalisti za Mladega vinarja 2022
Znani so štirje superfinalisti natečaja Mladi vinar Slovenije za leto 2022, ki jih je po ocenjevanju razglasila strokovna komisija. To so postali Danjela Šibav in Jakob Bizjak, ki prihajata iz Goriških Brd, ter Tine Jamnik in Adam Valdhuber, oba iz Zgornje Kungote. Natečaj letos obeležuje 10. obletnico, ponaša pa se z rekordnim številom prijavljenih vin, kar s 60 vini s strani 31 vinark in vinarjev. Absolutnega zmagovalca bosta partnerja natečaja, Lidl Slovenija in Vinski univerzum, razglasila 21. decembra na festivalu Vinski univerzum v Ljubljani, zmagovalno vino pa bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin po Sloveniji.   Letošnji izbor natečaja Mladi vinar Slovenije je znova pokazala, da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati. Natečaj namreč mlade prevzemnike domačih vinarstev spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Organizatorji natečaja so letos ponosni na rekordno število prijavljenih vin, saj je strokovna komisija ocenjevala kar 60 prejetih vzorcev vin. Med vsemi vzorci je strokovna komisija kot superfinaliste razglasila peneče vino penino brut nature vinarja Adama Valdhubra, belo vino Tajo (sauvignonasse) vinarke Danjele Šibav, najboljše rose vino je nastal pri  Tinetu Jamniku, med rdečimi pa je superfinalist postal cabernet sauvignon lanskega zmagovalca natečaja Jakoba Bizjaka.  Rzaglasitev 21. decembra  Kot je po ocenjevanju vzorcev izpostavila predsednica strokovne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. »Kot običajno, je bil ocenjevalni kriterij strokovne komisije strog, a poenoten. Ocene superfinalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so bile še bistveno bolj izenačene, zato bo razglasitev absolutnega zmagovalca resnično zanimiva. "  Absolutni zmagovalec bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu,ko bo razglašen Mladi vinar Slovenije za leto 2022 v  hotelu Slon v Ljubljani. Tam se bodo širši javnosti mladih ljubiteljev vina predstavili vsi štirje superfinalisti, partnerja natečaja pa bosta razglasila zmagovalca in nosilca laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. Vse finaliste in superfinaliste čakajo denarne nagrade, zmagovalčevo vino pa bo predvidoma od začetka prihodnjega leta na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji.  

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

347 ogledov

Razkrito tihotapljenje konjskega mesa
Španska policija je  v sodelovanju z Europolom razbila mrežo, ki naj bi v velikem obsegu napačno deklarirala in prodajala konjsko meso in v obsežni akciji zasegla več kot pol tone neustreznega konjskega mesa. Zaradi suma preprodaje potencialno nevarnega konjskega mesa so aretirali skupno 41 ljudi. Med preiskavo so oblasti odkrile mrežo, ki naj bi bila odgovorna za prodajo neizsledljivega mesa v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Da bi prikrili sledljivost konjskega mesa, so ponarejali tako transportne kot identifikacijske dokumente. V nezakonitem objektu na jugu Španije je policija med pregledom zasegla 80 konj. Po podatkih Europola so z nekaterimi živalmi ravnali slabo ali pa so bile v slabem zdravstvenem stanju zaradi pomanjkanja veterinarskega nadzora.

Mon, 5. Dec 2022 at 13:56

269 ogledov

Sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen 2022/2023
Gibanje  Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vabi k sodlevanju v vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva.Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Celoten poziv  k sodelovanju lahko preberete na povezavi: https://ekoci.si/.../povabilo-k-sodelovanju-pri.../.

Mon, 5. Dec 2022 at 12:55

499 ogledov

Regenerativno kmetijstvo je nov, a neopredeljen EU koncept varovanja tal
Rodovitna kmetijska zemljišča so v svetu zelo omejena in zato privilegij, saj je za kmetovanje primernih le 11 odstotkov svetovnih površin  v Evropi pa je takšnih kar 36 odstotkov. Vendar se njihov obseg s sušami v zahodnem delu zmanjšuje, k siromašenju tal pa pripomorejo še številni kmetijski in nekmetijski dejavniki: podnebne spremembe, erozija, onesnaženje, zasoljevanje, težke kovine, je uvodoma predstavil dr. Franc Lobnik na posvetu o Regenerativno kmetijstvo- tla so temelj, ki ga je ob svetovnem dnevu tal pripravil Svet za varovanje okolja pri SAZU v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Zelo omejen potencial obdelovalnih kmetijskih zemljišč ima tudi Slovenija, te predstavljajo le osem odstotkov površin - pa še ta ogrožajo erozija, zbitost in s tem manjša biotska pestrost. Predavatelji in slušatelji, ki so se zbrali ob svetovnem dnevu tal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so opozorili na izjemno ranljivost tal, saj nastaja centimeter organske snovi v tleh kar tisoč let, in se posvetili dejavnikom, ki ogrožajo oz. vplivajo na boljšo rodovitnosti tal. Toda kot je poudarila Petra Božič, iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetijskega ministrstva, opredelitev regnerativnega kmetijstva ne obstaja. EU si je namreč pri tem vprašanju pustila na široko odprta vrata, saj njena študija navaja le, da regenerativno kmetijstvo ni opredeljeno z naborom praks, temveč s cilji, in skladno z njimi je potrebno izbrati tehnologije in prakse. Strateški načrt SKP, ki ga bodo kmetje in kmetijska politika začeli izvajati 1.1. 2023, je varstvo tal opredelil z ukrepi regerativno kmetijstvo, spodbujanje trajnostnega kmetovanja, blažitev podnebnih sprememb in drugimi. Z vidika varovanja tal so tako predvideni ukrepi kot je oranje po plastnicah, ohranjanje strnišča, kolobarjenje, minimalna pokritost tal v obdobjih, ko so le-ta najboj občutljiva od 5.11 do 5. 2., ko mora biti pokritih vsaj 80 % zemljišč. Ukrepi sheme za okolje in podnebje (SOPO) pa nadgrajujejo dosedanje ukrepe pogojenost, s shemami kot so naknadni posevki, ozelenitev ornih površin in konzervirajoča obdelava tal.   Prevelik vpliv kapitala na kmetijstvo Dr. Helena Grčman je dejala, da morajo biti tla predvsem vir rastlinskih hranil in omogočati zadrževanje in dostopnost hranil in vode, ter biti odporna na degradacijske procese. Rodovitnost tal je mogoče tudi izmeriti, osnovni pedološki kazalniki pa so tekstura, strutkura in konsistenca, kationska izmenjevalna kapaciteta, ph tal, nasičenost in globina tal in skelet. V Sloveniji so ti kazalniki večinoma odvisni od naravni danosti in glede na teksturo imamov več tal srednje težke struktue z več melja, kar pomeni nagnjenost k degradacijam- največja nevarnost je zbijanje stukture. V Sloveniji je polovica tal kislih, s ph pod 5,5, kar vpliva tudi na stukturnost tal in njihovo občutljivost. Dr. Marko Zupan iz BF pa je kritično opozoril: »Z vložki v tla ne vplivamo le na pridelek, temveč tudi negativne stvari. Poleg tega je na ravninskih obdelovalnih površinah prisotnih veliko konfliktnih interesov, najpomembnejši je varovanje pitne vode in usmerjanje  ekonomska razvoja, vse  preveč je vpliva kapitala na kmetijstvo, tudi kmetje so vpeti v to in  z denarjem in s tem, kar delamo na površini, rušimo pod površino tal.«  V EU poteka obsežen raziskovalni program za kmetijska tla, v katerega je vključenih 24 držav, med njimi tudi Slovenija. "Če je kmetijstvo prej desetletja poslabševalo razmere v ekosistemih, sedaj ni dovolj, da jih samo ohranjamo, ampak jih je treba zboljševati, da uravnotežimo to, kar smo počeli narobe. Poenostavitev kmetovanja je povzročilo monokulture, vključno s travniki, na katerih skoraj ni več trajne trajne ruše, temveč so obravnavani kot njive, s čimer izgubljamo biotsko pestrost. Tako v znanosti kot iz tržnega vidika nastajajo zato novi pristopi, saj so pred kmetijstvom številne nove zahteve: zmanjšanje porabe nevarnih fitofamacevtski sredstev ( FFS) in hranil za polovico do leta 2030 ter znižanje izpustov toplogredni plinov do 55 odstotkov. K tem ciljem vodi tudi regenerativno kmetijstvo kot nabor praks, ki so odvisne od konteksta in kulturne krajine, je predstavil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete in predstavil podrobnosti. Glavna stebra regenerativnega kmetijstva  sta ohranitveno kmetijstvo in vključevanje gozdnih drevesnih rastlinskih vrst. Za povezan ekosistem pa ni dovolj le parcela, temveč ukrepe na ravni krajine in celovit pristop z dolgoročno zavezo, saj so tla sistem, ki se obnavlja zelo počasi. Tudi pri političnih ukrepih za varovanje tal pa je potrebno imeti med seboj sistemsko povezane ukrepe.  Ohranitveno kmetijstvo ,v katerega je vključeno že prek 200 milijonov ha, zahteva zmanjšanj intenzivnosti obdelave tal, povečanje vsebnosti organske snovi , stalno pokritost tal z živimi rastlinami, načrtovano kolobarjenje, večjo biotsko pestrost in drugo. Z boljšim upravljanjem tal bi lahko varčevali tudi s hranili, saj se dušik v ekositemih še vedno slabo izkorišča, njegov izkoristek v v rastlinski pridelavi je v EU le od 30- 60 % . Na drugi strani je kmetijstvo v EU zelo odvisno od mineralnih gnojil, a je izkoristek dušika za potrošnike v prehranski verigi  le 15% in fosforja 30%. To se mora spremeniti, precej možnosti za izboljšave ima tudi živinoreja in n regenerativne prakse so pot k temu, je sklenil dr. Mihelič.  Dr. Luka Juvančič iz BF - Oddelka za zootehniko pa meni, da regenerativno kmetijstvo prispeva k odpornejšemu kmetovanju, a je njegovo uvajanje zahtevno. Obstajajo tako cenovne kot logistične ovire, čeprav ima številne prednosti in blaži naravne šoke. Na tem področju si zastavljajo zavezujoče si naloge tudi multinacionalke in vabijo kmete, da se temu prilagodijo.  Ohranitveno kmetovanje brez glifosata je v Sloveniji popolnoma mogoče, in se lahko od njega takoj poslovimo, če se bo politika zato odločila,« je prepričan dr. Lešnik.  Od glifosata se lahko poslovimo takoj Dr. Mario Lešnik  je predstavil škodo na obdelovalnih zemljiščih zaradi erozije in jo podkrepil z izračuni, pri nas p aje prisotna tudi na ravnih, ne le na nagnjenih zemljiščih. Zaradi tega izgubimo letno na sto tisoče ton rodovitne prsti, redko se vprašamo o stroških zaradi izgubljene zemljine in čiščenje  jarkov. Izgubljena tona zemlje nas stane 50 evrov in z vsako tono, ki zdrsi iz njive, ima lokalna skupnost strošek 20 evrov. Ne zavedamo se, o kakšnih vsotah denarja se pogovarjamo, in če ne vidiš denarja, te ne boli glava. V Sloveniji naredimo od 150 do 200 milijonov evro izgub letno v kmetijstvu in infrastrukturi, ki jih imajo lokalne skupnosti zaradi erozije. Rezultati številnih raziskav v svetu in doma so potrdili, da dajejo alternativni sistemi kmetovanja ( ohranitveno, brez oranja ) najmanj enakovredne ekonomske rezultate in imajo velik ekosistemske prednost pri zasledovanju okoljskih in drugih vrst škod. O kmetovanju na območju Natura 2000 in ali bi bil položaj kmetij , ki bi želele na teh območjih preiti v ohranitveno kmetovanje boljši ali slabši pa je dejal: » Obstaja dva tabora - za in proti ohranitvenemu kmetijstvu .Tla imajo nalogo, da »prebavijo« vse kemikalije, ki jih vanje vržemo med pridelavo in jih nič ne izločijo v drug ekosistem, ta storitev tal se običajno ne omenja. Z večletnim ohranitvenim kmetijstvom spremenimo tla v smeri, ki je ugodna za reševanje težav s FFS in izboljšamo vodni odtis ( boljši izkoristek in zadrževanje vode v tleh) in čistilno sposobnost tal. Na osnovi raziskav v svetu (ZDA) prevladuje pozitivno mnenje, da ohranitveno kmetovanje upočasni prehajanje FFS v globino in površinsko odtekanje ter njihovo prehajanje v druge ekosisteme.  Po večletnem obdobju dobimo tla, ki dobro in hitreje razgrajujejo ostanke FFS in jih zato preide v podtalnico manj kot pri klasičnem kmetovanju. Uvajanje ohranitvenega kmetovanja bi zmanjšalo tudi težave z ostanki FFS v podtalnici na vodovarstvenih območjih (VVO), ter z dušikom in drugimi onesnaževalci.  Ohranitveno kmetovanje je eden od odgovorov na VVO. Prav tako se je treba zavedati, da biotično varstvo rastlin ni učinkovito v tleh z neustrezno strukturo. Ohranitveno kmetovanje ne povečuje uporabe FFS, razen če kmetje delajo napake in nimajo znanja, dolgoročno pa se njihova poraba zmanjša. Zato se za kmetije v ohranitvenem kmetovanju z vidika omejitev, ki prihajajo pri rabi FFS, ne bojim in le-te ne bi imele večjih težav kot konvencionalne.

Mon, 5. Dec 2022 at 11:37

435 ogledov

Evropska komisija potrdila program za pomorstvo in ribištvo
Evropska komisija je 2. decembra  potrdila program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 - 2027. Gre za izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Slovenija koristila  evropska sredstva v novem programskem obdobju. Slovenija bo za 7-letno obdobje imela na voljo 34,2 milijona evrov sredstev, od tega 23,9 milijona evrov evropskih in 10,3 milijona evrov nacionalnih sredstev. Finančna sredstva bodo namenjena za spodbujanje vitalnosti  ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja morskega okolja, ohranjanjem narave, ter projekti, povezani z ohranjanjem morske in pomorske varnosti ter izvajanja pomorskega prostorskega načrta. Na področju 1. prednostne naloge EU - morskega ribištva in biotske raznovrstnosti morja, bodo aktivnosti namenjene pomoči ribičem predvsem pri premagovanju težav, povezanih s starimi in energetsko potratnimi ribiškimi plovili, vse višjimi cenami energentov, upadanjem staležev, negativnimi vplivi podnebnih sprememb ter upadanju tržne vrednosti lokalnih ribiških proizvodov. Tudi v sektorju akvakulture in predelave bodo sredstva pretežno usmerjena k zelenemu prehodu. Sklad bo podpiral posodobitve ribogojnic v bolj zelene, ekološke in bolje prilagojene podnebnim spremembam. Možne bodo izgradnje novih ribogojnic, podpiramo pa tudi zaprte sisteme z recirkulacijo vode, kjer bodo mogoče naložbe v uporabo sončne energije za delovanje objekta. Ključni izziv na hladnovodnih ribogojnicah bo zagotavljanje boljše kakovosti vode s pomočjo inovativnih tehnologij, ki bodo ribogojcem omogočale lažje premagovanje sušnih obdobij. Sredstva bodo na voljo tudi za izgradnjo novih, trajnostnih objektov za akvakulturo. Pomemben del te prednostne naloge so tudi aktivnosti, povezane z inovacijami v akvakulturi in predelavi- na primer gojenje alg ter usposabljanja, mreženje in raziskave za doseganje novih znanj ter izmenjavo dobrih praks.  Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju povezovanja ribičev, ribogojcev in predelovalcev ter krepil ohranjanje in odkrivanje kratkih verig. Pomemben del promocije bo tudi promocija EU akvakulture. Prvi razpisi v okviru programa ESPRA bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici 2023.    

Fri, 2. Dec 2022 at 08:38

316 ogledov

Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci. Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet. Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini. Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura. Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum. Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu. Patrcija Markežić, Kabola, z malvazijo Unika iz amfore, 2019. Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem. Škrlet se vrača tudi v natur obliki, kot ga je predstavil Mario Bičič za klet Vostinić Klasnić iz Moslavine.  Blatina se vrača v eleganti podobi  Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini. Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.
Teme
naravno kmetijstvo permakultura ekološko kmetijstvo izboljšanje tal onesnažena tla podtalnica

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Klasični kmetovalci naravi ne zaupajo