Vreme Naročite se
Tri platine v štirih letih
Vinogradništvo in vinarstvo Ščurek, Plešivo
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 19. avgust 2022 ob 08:52

Odpri galerijo

Tomaž, Nejc, Matjaž, Stojan, Uroš in Primož Ščurek

 Vinarska hiša Ščurek iz Plešivega v Goriških Brdih je zadnja tri desetletja domača vinska zvezda stalnica. Zadnja štiri leta pa so njena vina na slovenskem vinskem svodu zableščala še bolj, ker so prejela kar tri platinasta odličja na največjem svetovnem ocenjevanju vin Decanter v Londonu. Prvo platino so prejeli leta 2019 za rebulo Up, letnik 2013, in leta 2020 za rebulo Up, letnik 2016. Letošnja platina za penino brut natur (pol rebule, pol chardonnaya, na drožeh dve leti) je bila presenečenje celo za sam družinski sekstet: očeta Stojana ter sinove Primoža, Tomaža, Uroša, Matjaža in Nejca, ki obdelujejo 22 hektarjev vinogradov in letno stekleničijo med 100.000 in 120.000 steklenic vin pod kar 25 etiketami.

Njihova vinarska zgodba se, tako kot večina sokov briških vinorodnih gričev, pretaka iz generacije v generacijo, zato prelomnice na kmetiji najbolje pozna Stojan, ki je začel spreminjati usmeritev mešane, sadjarsko-živinorejske kmetije skupaj s starši sredi 80. let.

Takrat so se odločili za usmeritev v vinogradništvo in se prenehali ukvarjati s pridelavo češenj in breskev ter oddajo mleka s predelavo sira. Leta 1986 pa so uradno napolnili prvo steklenico vina in postopno širili vinograde na svoji in najeti zemlji. Pol vinogradov imajo na slovenski in pol na italijanski strani. »Zemlje za vinograde, če ni nujno, ne kupujem, ker je predraga in finančno zelo obremenjuje kmetijo. Hektar zemlje v težjih obdelovalnih pogojih stane okrog 50.0000 evrov, na dobrem terenu pa veliko več. Že sama obnova hektarja v strmini je okrog 100.000 evrov – 30.000 stane že samo ureditev odvodnjavanja. V preteklosti so obnavljali na hitro, brez urejenih drenaž so zdrsnili celi hribi,« pravi Stojan, ko ima v mislih še prav tako poldrugi hektar zemljišča, ki čaka na obnovo. Hkrati opozori: »Tudi v Brdih obstaja možnost požarov, ker manjka živinoreje, je vse več grmovja, zato se posamezni deli zaraščajo.«

 SKOK IN OSEM LET KRIZE

Drugi kakovostni preskok je predstavljalo povečanje vinske kleti s posodobitvijo opreme leta 2003. Novi hladilni sistem v kleti so omogočili kletarjenje še bolj finih, svežih vin, večjo prepoznavnost in rast prodaje v trgovskih verigah, prisotni so praktično v vseh. Hkrati so začeli preizkušati nove prijeme – podaljšane maceracije z vinom kontra (macerirano deset mesecev in po zorenju v hrastovem sodčku je stekleničeno brez pretokov in filtracij). Vzporedno je začel klet prevzemati sin Tomaž. Čeprav pivci sedaj hišo Ščurek identificirajo z rebulo, najbolj prepoznavni hišni vini pa sta rdeča in bela Stara brajda, je bila na začetku znana predvsem po sivem pinotu in tokaju. Po letu 2007 pa so sledila krizna leta in trajala vse do 2015. »Osem let je trajalo, da smo se rešili. Ostalo je kup propadlih podjetij, med njimi tudi vinotek, ki so nam pobrala živce in denar. In tudi na celem Balkanu, kjer še vedno delamo, največ pa v BiH in Črni gori, je bila katastrofa. Ko pa smo se izvleki, je bilo treba ponovno narediti korak naprej. Tega predstavljajo bogata, povprečno štiri leta zorjena vina Up,« predstavi Stojan, pogleda proti novi naložbi na dvorišču in doda: »Ja, res je, da tudi vinarji skoraj celo življenje živimo na gradbišču.«

Njihova vina poznajo 20 državah, od EU vse do Kitajske in Japonske, in za preboj v tujini so Decanterjeve medalje zelo pomembne. »S tremi platinastimi odličji v zadnjih štirih letih smo postali najuspešnejša slovenska klet na Decanterju. Glavnino vin pa prodamo na domačem trgu, kjer prodaja v trgovine predstavlja 40 odstotkov. Zelo nam raste tudi prodaja na dvorišču, kar se nam je poznalo v prodajalni, v katero sem med epidemijo preuredil garažo.«

 

PREHOD NA EKOLOŠKO PRIDELAVO IN TURIZEM

Da je bilo koronsko obdobje za hišo Ščurek koristno, se strinja z očetom tudi sin Matjaž, »vipavski« inženir vinogradništva. »V naši hiši mora znati vsak skoraj vse, a obdobje krize nam je pomagalo, da smo lažje videli, v čem je kdo najboljši. Najstarejši Primož skrbi za organizacijo skladišča, dostave in vodi degustacije doma. Tomaž, po stroki živilski tehnolog, je glavni enolog. Sam vodim vsa zelena dela v vinogradih, s Tomažem (ki je bil med pogovorom na dopustu) in Urošem, ki skrbi za strojna dela, pa skupaj določimo potek trgatev. Najmlajši, ekonomist Nejc, pa v hiši skrbi za finance.

 

Brata Tomaža (ki je bil med pogovorom na dopustu)  moram pohvaliti, da je med tremi najboljšimi enologi v Sloveniji, Decanterjeva odličja pa so pomembna za njegovo samozavest, kar je pri kletarjenju v družini težje. Oče ostaja svetovalec in promotor, dobro pa je, da ustvarjamo vina najprej zase in smo postali zelo samokritični. Če se kdo od nas s kakovostjo katerega vina ne strinja, le-to ne gre na trg, kar nam je prineslo zaupanje tudi pri pivcih. Doma pa nam je bilo privzgojeno sodelovanje, zato nam je naravno, da sodelujemo, ostajamo odprta hiša in izmenjujemo mnenja z drugimi vinarji.«

»Razen izjemno slabega letnika 2014, ki nam je podrl koncept dela v kleti, ker smo morali leta 2015 z nekaterimi vini na trg prehitro, so bili vsi letniki pri naših nizkih pridelkih, povprečno kilogram po trti, v tem desetletju skoraj odlični. Vinogradi so v preusmeritvi v ekološko pridelavo, prvo vino s certifikatom bo letnik 2023,« predstavi delo udarne peterke v najboljših letih Matjaž in nadaljuje z načrti.

 

V koronskem obdobju so namreč na kmetiji z dopolnilno dejavnostjo, na kateri pa razmišljajo kot podjetje, zastavili dolgoročne cilje. V sedanji kleti jim primanjkuje predvsem skladiščnih površin in površin za zorenje penin, ker bodo njihov delež v kleti povečali. Pred dvema letoma so se zato prijavili na dva razpisa PRP, lani prejeli odločbo ter oktobra začeli z gradnjo novega objekta, ki ga bodo povezali s sedanjo kletjo. V njem bodo poleg skladišča in zorilnice penin še nova degustacijska soba, trgovina, kuhinja in štiri sobe za goste. Rastoča novogradnja bo stala 2,5 milijona evrov. Poleg več gostov na dvorišču bo zaposleni družini doma omogočila, da bodo lahko ločili delo od prostega časa, zaključena pa bo konec prihodnjega leta.

Stojan, ki ni znan le kot dober promotor svojih vin, temveč duša številnih prireditev, zlasti kulturnih, pa kot sklep doda, da je potrebno za uspeh veliko vlagati v trg in tega med mladimi vinarji doma vidi še premalo.

 

 

Med vinarji so v zadnjem obdobju aktualna betonska in nerjaveča jajca  Stojan je kupil 1500 in 2500 litrsko in še dve pričakuje in pravi: »Sem radoveden, če ne poskusiš, ne veš, kaj ti zorenje vina v teh posodah doda in kaj odvzame.« Med vinarji so v zadnjem obdobju aktualna betonska in nerjaveča jajca Stojan je kupil 1500 in 2500 litrsko in še dve pričakuje in pravi: »Sem radoveden, če ne poskusiš, ne veš, kaj ti zorenje vina v teh posodah doda in kaj odvzame.«

SVET PONOVNO OZNAČUJE SORTE

Primorski vinarji so še nekaj let nazaj omenjali germanski način označevanja vin o sortah kot konzervativni in stavili na romanski način, v katerem so pomembnejši družinsko ime oz. zvrsti (cuveeji). Toda med vini Ščurek je še vedno cela linija sortnih vin. »Prepričani smo bili, da bomo šli proč od tega označevanja, zdaj pa gre cel svet v označevanje sort, iz teh pa gradi še kombinacijo sorta-lega,« utemelji Stojan.

Njegova hiša ima štiri linije vin, osnovna sveža z navojnim zamaškom je imenovana Strune. Višja kakovostna stopnja svežih vin je pod belo etiketo (tudi rdeča vina iz te linije pa so zorjena osem mesecev v lesu). Srednjo kakovost predstavljata rdeča in bela zvrst Stara brajda ter vina, poimenovana po sor­tah in legah: Grotišče, Jazbine, Dugo, Mahober, Gredič in Koz­lin. Najvišjo linijo pa prestavljajo štiri in več let zorjena vina Up. 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Feb 2023 at 13:52

0 ogledov

Kako do hitrejšega prenosa znanj v ekološkem kmetijstvu ?
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije vabi na zaključni posvet  projekta Za ekološko kmetijstvo, varovanje okolja in zdravje ljudi,ki bo 7. februarja od 10. do 13 ure v Hiši Evropske unije na Dunajski 20, Ljubljana.  Hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji je eno ključnih področij za doseganju ciljev strategije EU ter za dolgoročni trajnostni prehranski sistem v EU in v  Sloveniji. Pri tem so zelo pomembne ustrezno močne strokovne in podporne institucije za pospeševanje novih vključitev, pridobivanje in prenos znanja ter zastopanje in organiziranje ekološkega kmetijstva oz. kmetovalcev v razvojnih, političnih in trženjskih aktivnostih. Ta šibka točka slovenskega EK je bila ponovno prepoznava vAkcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). na osvetu bo zato osrednja tema, kako  v Sloveniji do  aktivnega  prenosaznanj v ekološkem kmetijstvu.

Thu, 2. Feb 2023 at 12:22

0 ogledov

Svet refoška v Manziolijevi palači v Izoli
V soboto, 11. februarja, bo v Manziolijevi palači v Izoli med 14. in 20.30 uro potekal mednarodni vinski festival Refuscus Mundi  - Svet refoška. Na njem se bo s svojimi vini, pridelanimi iz grozdja sorte refošk, predstavilo približno 40 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Med njimi so tako svetovno znani kot uveljavljajoči se pridelovalci mlajše generacije. V pokušini bodo tudi vina iz modre frankinje najbolj izpostavljenih slovenskih pridelovalcev, ki bodo gostje festivala. Refošk je zgodovinska in najpomembnejša rdeča sorta vinske trte v slovenski Istri in na Krasu, uspeva tudi v sosednjih vinorodnih okoliših v Italiji in na Hrvaškem. Najpogostejša je predelava je v rdeče vino globoke barve, ki ga odlikujejo prepoznavni sadnost in svežina ter visok delež antioksidantov.  Na Krasu je tradicionalno poimenovanje za to vino teran. Iz refoška pridelujejo tudi vina drugih slogov: rosé in rdeče penine (klasična metoda, charmat in pét-nat), mirno vino rosé ter desertna vina z ostankom sladkorja. Zlasti mlajša generacija vinarjev išče v refošku nove sloge,  ki vina iz te sorte uvrščajo med razburljive posebnosti na svetovnem vinskem trgu. V okviru festivala bodo potekale tri delavnice. Pregled potenciala istrskega rastišča bo z vertikalo vin iz kleti Vinakoper, največjega pridelovalca refoška na vsem svetu, predstavil tamkajšnji glavni enolog Boštjan Zidar. Strokovnjak za kakovost plute in plutovinastih zamaškov Andrea Bagordo, ki deluje pri uveljavljenem katalonskem družinskem izdelovalcu plutovinastih zamaškov Parramon Exportap, bo predstavil vpliv plutovinastih čepov na kakovost zorenja vin v steklenici. Pomembna razprava z uglednimi udeleženci pa bo namenjena premalo izkoriščenemu potencialu dveh najpomembnejših domačih oziroma avtohtonih rdečih sort v Sloveniji: sredozemskega refoška in srednjeevropske modre frankinje. V razpravi z degustacijo bodo sodelovali Matej Zaro (Zaro 1348), Boštjan Zidar (Vinakoper), Primož Lavrenčič (Burja), Uroš Valcl (Marof) Janko Kobal (Kobal 1931) in Guillaume Antalick (Šuklje). predtavili se bodo vinarji:  Aleksi Jakomin - Besednjak - Bordon - Brič - CV Colja - Čotova klet - Degrassi - Durcik-Petelin - Emil Tavčar – Fedora - Galliussi - Hreščak - Ipša - Jogan Damijan - Korenika&Moškon - Kralj - Krmac  - Lah - Livio Felluga - Markežič  - MonteMoro - R&D Korenika - Rakar - Ražman - Refosco di Faedis - Rojac - Sancin  - Santomas - Simčič Karol&Igor&Marjan  - SteraS - Širca-Kodrič - Štemberger - Štoka - Valenčak - Veralda - Vinakoper - Vinakras  - Vistorta - Zaro MODRA FRANKINJA Albiana - Kobal 1931 - Marof – Šuklje CULINARIA Alpija – Planika VODENE DEGUSTACIJE 14.30 »Vpliv plutovinastega zamaška na kakovost zorenja vina v steklenici« (Andrea Bagordo, Parramon Exportap, Katalonija - v italijanščini) 15.45 »Refošk in modra frankinja: neizkoriščene priložnosti slovenskih rdečih sortnih vin« (Matej Zaro, Primož Lavrenčič, Boštjan Zidar, Uroš Valcl, Janko Kobal in Guillaume Antalick) 17.45 »Pogled na refošk skozi leta - vertikala refoškov iz kleti Vinakoper« (Boštjan Zidar, glavni enolog Vinakoper) Število mest za vodene degustacije je omejeno!Za udeležbo na vodenih degustacijah se prijavite po elektronski pošti  info@refuscusmundi.si  

Tue, 31. Jan 2023 at 09:50

67 ogledov

S povezovanjem proti pritiskom globalnega trga
 Kmetijsko zadružništvo bo za Slovenijo vedno zelo pomembno, saj imamo zaradi razgibanega reliefa majhne kmetije, ki nepovezane zaradi nekonkurenčnosti ne morejo preživeti. Slovenijo pa prav tako ogroža globalizacija in premoč kapitala, zato je zelo pomembno zavedanje o pomenu lokalne pridelave, samooskrbe in o vrednotah, kot so sodelovanje, solidarnost. Izzivi sedanjega časa niso veliko drugačni od tistih pred 150 leti, ko je bila v Ljutomeru leta 1872 ustanovljena prva hranilno-kreditna zadruga s poslanstvom preprečevanja propadanja kmetij. Ljutomer je bil konec 19. stoletja gospodarsko in kulturno med razvitejšimi v državi, hkrati pa pod močnim nemškim raznarodovalnim pritiskom. Praznovanja ob tej visoki obletnici, ki potrjuje tudi trdoživost zadružništva, so se začela v okviru Splošne kmetijske zadruge Ljutomer že lani. Posvet pretekli četrtek pa je bil namenjen predstavitvi zbornika Zadružništvo na Slovenskem, v katerem je trinajst avtorjev predstavilo zgodovino in sodobne izzive zadružništva – ne le kmetijskega, temveč na vseh področjih gospodarstva in družbe. Alojz Štuhec, predsednik SKZ Ljutomer – Križevci, je uvodoma predstavil, da sedanja največja prleška zadruga z več kot 200 člani odkupuje pridelke od kmetov, ki obdelujejo 3000 hektarjev, 100 hektarjev v zadružni lasti pa imajo v najemu kooperanti. Ko se je iz njihovih njiv poslovila sladkorna pesa, so začeli saditi buče in zgradili oljarno, olje pa tržijo po vsej Sloveniji. »Zadružništvo se je prebilo čez vse stranpoti in je čvrsto zasidrano v teh okoljih, naredilo je velike korake naprej, zato je tudi lokalna zadruga zastavila pravo pot. Ni le v pomoč kmetom ali zgolj trgovinska organizacija, temveč usmerja kmetijske trende. Zadruge tudi veliko pridelajo, v trgovinah pa so pridelki zadrug in družinskih kmetij.« ZZS PREDSTAVLJA 14 % VSEH ZADRUG IN 86 % DOHODKA V Zadružno zvezo Slovenije (po podatkih 2019) je včlanjenih 64 članic, in sicer 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug ter štiri podjetja. Zadruge povezujejo 13.208 kmetic in kmetov, zaposlujejo 2579 delavcev ter na leto ustvarijo več kot 660 milijonov evrov prihodkov. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, predstavljajo 14 % vseh slovenskih zadrug, 62 % vseh zaposlenih v slovenskih zadrugah ter skupaj ustvarijo 86 % vseh prihodkov slovenskih zadrug. --- V Sloveniji brez tovrstnega povezovalnega elementa ne bomo obstali pod pritiski, ki jih prinaša globalni trg. »Kmet je na globalnem trgu, marsikatera druga dejavnost pa ne,« pa je poudaril Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.   RAZGLEDANI KMETJE SO SE ZAVEDALI POMENA SODELOVANJA Zadružništvo na Slovenskem skozi zgodovinsko prizmo so predstavili dr. Jože Osterc, dr. Franci Avsec, dr. Marta Rendela in dr. Matija Kovačič. Dobro organizirani rejci kasačev so bili pomemben vzrok, da je nastalo zadružništvo v središču Prlekije, razgledani kmetje pa so se zavedali pomena sodelovanja in uspeli preseči politične delitve. Leta 1908 je bila ustanovljena prva zadružna šola v Ljubljani, Krekovi nasveti pa so bili odločilni za razvoj zadružništva pred 1. svetovno vojno in med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni so oblastniki izkoristili zadruge za kolektivizacijo kmetijstva po sovjetskem vzoru (lastniki so morali lani vložiti zemljo), politična kampanja pa je bila povezana s pritiski na kmete v nasprotju z zakonom o prostovoljnosti. Kmetje se tem zadrugam niso čutili predani, zato tudi niso bile uspešne. Leta 1953 je država omogočila njihovo reorganizacijo in izstope. Po osamosvojitvi leta 1992 je zakon o zadrugah med drugim urejal vračilo zadružnega premoženja in sodelovanje zadrug v lastninskem preoblikovanju živilskopredelovalnih podjetij. Goran Šoster, direktor Prleške razvoje agencije, je vpogled v zadružništvo sklenil z besedami, da smo ob poglabljanju v zgodovino šokirani, koliko podobnosti najdemo s sedanjim časom in ugotovimo, da se od preteklosti ni nič spremenilo. V 2. polovici 19. stoletja je imelo zadružništvo pomembno vlogo v socialnem smislu, ker je bila velika revščina. Tudi sedaj nam grozi revščina v obliki polarizacije družbe. Zadruge pa so v krizah bolj odporne, njihova življenjska doba je dvakrat daljša od podjetij in so svetal zgled tudi za prihodnost.   V svetu je več kot 4000 zadrug, v Sloveniji pa več kot 300. Med večjimi jih je največ v Evropi, in sicer v Franciji in Nemčiji. V državah Severne in Južne Amerike je nekaj 100 zadrug, sledijo Japonska, zelo malo jih je v Aziji in Afriki. Po zadnjih podatkih ustvarijo vse zadruge 2000 milijard dolarjev prihodka, največje pa imajo tudi več kot 200.000 zaposlenih. V Sloveniji ima tri četrt zadrug nič ali enega zaposlenega, le 8 % pa več.   ZADRUŽNIŠTVO BI LAHKO BILO MODEL V CELOTNI DRUŽBI Na okrogli mizi o aktualnih izzivih je Borut Florjančič dejal, da je zadružništvo po letu 1992 prevzelo »čevlje s težkim okovjem«, negativistični duh iz polpreteklosti deloma še obstaja. Ampak to ni glavni vzrok, zakaj ni bila dobro izpeljana reorganizacija zadružništva po osamosvojitvi. Čeprav so zadruge nastale za dobrobit članov, morajo imeti vse kot ostala podjetja, s katerimi na trgu konkurira kmet, sicer niso kos izzivom. Velikokrat pa se je zgodil tudi »nojev efekt« – da se bo kaj uredilo samo po sebi, a se je pri nekaterih zadrugah končalo s stečaji. Navkljub izzivom globalnega trga so zadruge razvile blagovne znamke in investirajo v predelavo, prihodnost, tudi digitalno, z usposobljenimi kadri. Jadranka Vesel z Inštituta za socialno ekonomijo je dodala, da smo imeli po osamosvojitvi izjemno veliko možnosti za razvoj socialnega zadružništva, ker so za to obstajala sredstva EU, a tega nismo izkoristili. V Italiji, na Južnem Tirolskem in v Baskiji pa so majhne kmetije zelo uspešno ustanovile socialne zadruge. Zadruge bi lahko bile model organiziranja tudi na energetskem področju, kar se že dogaja v Nemčiji. V Sloveniji obstaja že deset let na Ptuju zadruga, ki postavlja sončne elektrarne. Je pa res, da je pri zadrugah včasih odločanje prepočasno zaradi načina upravljanja. In ko zaide zadruga v težak položaj, je vprašanje, če odreagira pravočasno. »Tako kot gredo v stečaj podjetja, gredo tudi zadruge. Ni si treba delati utvar, da obstaja super model. Na splošno pa jih gre v stečaj manj kot običajnih podjetij,« pa je sklenila dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete v Ljubljani.  

Mon, 30. Jan 2023 at 13:44

219 ogledov

Izjemno uspešen povratek Zelenega tedna 
+ Desetdnevnega dogajanja na berlinskem razstavišču med 20. in 29. januarjem  se je udeležilo okoli 300.000 obiskovalcev. Mednarodni zeleni teden je bil deset prizorišče in forum za razprave o prihodnosti živilske in kmetijske industrije. Razprava je bila osredotočena na globalne in regionalne izzive zaradi številnih kriz, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, vojne in prekinjene dobavne verige v živilski in kmetijski industriji. Predstavljene in obravnavane so bile rešitve za doseganje trajnostnih izdelkov in proizvodnih metod. Več kot 1.400 razstavljavcev iz 60 držav je prispevalo k raznolikosti Zelenega tedna 2023. Skupaj se je sejma in kongresov na berlinskem razstavišču udeležilo približno 300.000 obiskovalcev. Dirk Hoffmann, finančni direktor, Messe Berlin GmbH: »Za Messe Berlin je bil mednarodni Zeleni teden popoln začetek sejmov v novem letu. Dosegli smo cilj in pokazali, da je 87. vodilnega svetovnega sejma hrane, kmetijstva in hortikulture znal navdušiti in zadovoljiti okuse trgovcev in širše javnosti. Zeleni teden je stičišče podjetij, oblikovalcev politik in družbe ter forum za razpravo o regionalni hrani, trajnosti in varstvu podnebja.« Obiskovalci so nakupovali, za izdelke neposredne potrošnje ali druge dobrine pa so porabili približno 130 evrov na osebo. Vedenje potrošnikov je bilo primerljivo z zadnjim dogodkom v letu 2020. Za letošnji Zeleni teden je bilo akreditiranih okoli 1.700 predstavnikov medijev iz 25 držav. Njihova široka pokritost je zagotovila dodatno promocijo z dolgoročnimi koristmi za Berlin.

Tue, 24. Jan 2023 at 10:29

391 ogledov

Trajnost, prehranska varnost in varovanje podnebja
Po dveh letih premora ponovno poteka v živo 87. berlinski Zeleni teden. Na največjem kmetijskem, živilskem in hortikulturnem sejmu v svetu se bo med 20. in 29. januarjem predstavilo 1400 razstavljavcev iz 60 držav. Mednarodni Zeleni teden v Berlinu organizira Messe Berlin GmbH. Njegovi nekomercialni pokrovitelji pa so Zveza nemških kmetov (DBV) ter Zvezno združenje nemške živilske industrije (BVE) in Nemško živilsko združenje. Na njem bodo razpravljali o glavnih vprašanjih živilske in kmetijske industrije, od rešitev za trajnostni obstoj do zaščite podnebja in ohranjanja virov. Osrednji politični dogodek Zelenega tedna pa je konferenca v okviru Globalnega foruma za prehrano in kmetijstvo (GFFA), ki jo gosti zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo. Njegova ključna tema je »Preoblikovanje prehranskih sistemov: globalni odziv na številne krize«. Več kot 2000 strokovnjakov iz politike, gospodarstva, znanosti in družbe se te dni udeležuje vodilnega dogodka na področju kmetijske politike na svetu. Politični vrhunec sejma je bila konferenca, ki se je je pretekli teden udeležilo okoli 80 kmetijskih ministrov. Nemški kmetijski minister Cen Özdemir je na Zelenem tednu dejal, da je ta dogodek s predstavitvijo živilske in kmetijske industrije edinstvena priložnost za potrošnike. Naše prehranjevalne navade namreč odločilno vplivajo na to, kaj pridelujeta kmetijstvo in živilska industrija ter njene proizvodne metode. »V zadnjem letu smo sprejeli ukrepe za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Vodilno načelo je, da je zaščita pred izkoriščanjem.« Berlinskega kmetijskega sejma se je udeležila tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko. Slovenija se letos v nemški prestolnici predstavlja kot zelena ter ekološka dežela, obiskovalci pa jo lahko podrobneje spoznajo skozi odlično kulinariko, vrhunska vina (predstavljajo se vse tri vinorodne dežele) in čebelarstvo ter njegove produkte. Slovenija se predstavlja tudi kot turistična destinacija s podporo Slovenske turistične organizacije. Slovenska vina in čebelarstvo pa na berlinskem sejmu še posebej promovirata vinska in medena kraljica Slovenije.  ŠINKOVA O BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI IN KMETIJSTVU Ministrica Šinko je imela v soboto na razstavnem prostoru več srečanj in dvostranskih sestankov s tujimi delegacijami. Tako je dopoldne slovenski razstavni prostor obiskala nemška delegacija ministrstva za prehrano in kmetijstvo z ministrom Cemom Özdemirjem, komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, županja Berlina Franziska Giffey ter drugi visoki gostje in predstavniki kmetijskih institucij v Nemčiji. Udeležila se je tudi Globalnega foruma za hrano in kmetijstvo, vrha so se udeležili predstavniki Evropske komisije, Afriške unije, kmetijskih institucij in združenj ter drugih mednarodnih organizacij. Preobrazba prehranskih sistemov je eden izmed ključnih ciljev, ki si ga je mednarodna skupnost zadala do leta 2030. Sodelujoči so razpravljali v štirih delovnih skupinah, v katerih so razpravljali o štirih ključnih vprašanjih: kako ustvariti prehranske sisteme, ki bodo odporni na krize, kako ustvariti podnebju prijazne prehranske sisteme, kako ohraniti biotsko raznovrstnost in kako izboljšati sodelovanje na področju trajnostnih svetovnih prehranskih sistemov. Ministrica Irena Šinko je sodelovala na panelu, ki je bil namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti. V nagovoru je izpostavila, da je bistvena vloga politike ozaveščanje družbe, da se kmetje in tudi ostali prebivalci zavedajo pomena ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst ter izboljšanje stanja. Za te aktivnosti je treba zagotoviti sredstva in računati na dolgoletno izvajanje. Ostalim ministrom je predstavila tudi posebno situacijo v Sloveniji, ki ima kar 60 % gozdov, ponaša se pa tudi z zavarovanim območjem Natura 2000 v obsegu kar 38 % površine države. Dotaknila se je tudi ohranjanja biotske raznovrstnosti ob povečevanju kmetijske pridelave, kjer je izpostavila pomen sodelovanja med državami pri prenosu znanja na tem področju. Kot primere dobre prakse ohranjanja biotske raznovrstnosti je omenila ohranjenost mozaične strukture kmetijskih površin in gozdov v Sloveniji, ohranjanje habitatov, opraševalcev in usmerjanje v ekološko kmetijstvo. Zaključila je z besedami, da dolgoročno ni enostavnih rešitev in da bo potrebnih veliko naporov za dosego zastavljenega cilja. »Kmetijska politika se mora s tem soočiti, sicer bodo posledice slabe ne le za prostoživeče živali in rastline, pač pa tudi za človeštvo.« Vrh kmetijskih ministrov se je zaključil s sprejetjem zaključnega sporočila o svetovnem odzivu na trenutne krize.  Slovenski razstavni prostor, kjer je bila gostiteljica kmetijska ministrica Irena Šinko, je obiskala nemška delegacija ministrstva za prehrano in kmetijstvo z ministrom Cemom Özdemirjem, ob njem so še komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, županja Berlina Franziska Giffey ter drugi visoki gostje in predstavniki kmetijskih institucij v Nemčiji.

Mon, 23. Jan 2023 at 14:48

270 ogledov

Promocija mladih vinarjev v Mariboru
Študentke in študentje visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici so v prijetnem okolju vinoteke Deliz v centru Maribora izpeljali zelo zanimivo pokušino vin. Udeležencem vinske degustacije so se predstavili s šestimi vzorci vin, ki so jih bodisi pridelali na lastnih družinskih posestvih ali pa so predstavili vina znanih pridelovalcev vin po njihovem izboru iz področja, kjer prihajajo. Dogodek je bil namenjen promociji fakultete, mladih vinarjev, obenem pa tudi pridobivanju edinstvenih praktičnih izkušenj študentov.  Večer je otvoril absolvent visokošolskega strokovnega programa Adam Valdhuber, ki je predstavil penino brut natur domačega vinogradniško-vinarskega posestva Valdhuber. Z udeleženci je delil tudi svojo prijetno izkušnjo študija na drugem koncu Slovenije, nato pa besedo predal kolegu, ki tudi prihaja iz štajerskega konca Slovenije, Urbanu Hlade, ki je udeležence degustacije prijetno presenetil z vinom sauvignon iz posestva Hlade. Udeleženci pokušine so z zanimanjem in odobravanjem prisluhnili tudi študentu 3. letnika, Maticu Greif, ki je predstavil laški rizling domačega posestva Greif. Kolegom se je nato v predstavitvi vina pridružila še študentka 3. letnika Lara Javornik z vinom modra frankinja posestva Dular, za njo je k besedi in predstavitvi vina prišel še študent Matija Gregorič z vinom epulon proizvajalca  Steras- Tilena Prapotnika iz  šareda nad Izolo.  Degustacija se je zaključila z rdečim  Angel rdeč iz posestva Batič iz  Šempasa v Vipavski dolini.  Dogodek je povezovala dr. Erika Jež, ki je udeležencem degustacije približala študijske programe in način dela Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo ter Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za  zaključek pa je priostne nagovoril profesorj vinarstva dr. Guillaume Antalick, ki je prepričan, da ima slovensko vinogradništvo in vinarstvo svetlo prihodnost tudi zaradi izjemnih študentov, ki uspešno zaključijo študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.    
Teme
vinogradništvo vinarstvo ekološko vinogradništvo Ščurek Goriška Brda Decanter

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tri platine v štirih letih