Zadnja usklajevanja pred končnim bruseljskim ciljem

30 avgusta, 2022
0
0

Strateški načrt (SN) SKP kot glavni razvojni dokument slovenskega kmetijstva od 2023 do 2027 še vedno zaposluje slovensko kmetijsko javnost in pripravljavca, kmetijsko ministrstvo, ki je sicer že v Gornji Radgoni pričakovalo zaključeno in med deležniki že popolnoma usklajeno različico. Vendar je na 1200 strani dolg dokument še vedno veliko pripomb in zato usklajevanja z deležniki, pa tudi Evropsko komisijo, ki je imela 286 pripomb, še niso zaključena. Hkrati poteka medresorsko usklajevanje, saj Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) še vedno ni popolnoma zadovoljno z okoljskim poročilom kot delom SN. Kmetijsko ministrstvo ga bo poslalo na MOP ponovno konec avgusta.

Obravnava SN na vladi je predvidena septembra, prav tako seznanitev državnega zbora in ponovno pošiljanje v Bruselj, od koder naj bi do sredine septembra Slovenija prejela najprej neformalno potrdilo o ustreznosti dokumenta, z njim pa začne teči osemtedenski formalni rok za pridobitev odločbe.

Na SN, ki bo v kmetijstvo usmeril 1,8 milijarde evrov, so v naslednji petletki usmerjene pripombe, ki jih je kmetijska ministrica mag. Irena Šinko strnila v tri sklope: da ne odgovarja na izzive prehranske varnosti, je premalo okoljsko ambiciozen oz. na drugi strani  favorizira ekološko kmetijstvo ter daje premalo pozornosti zmanjšanju plačil za gorske kmetije. Šinkova je poudarila pomembnost tega, da SN upošteva tako velike, tržno usmerjene pridelovalce, kot male kmetije, ki imajo možnost pridelave in so uspešne v tržnih nišah, ter tudi samooskrbne kmetije, ki skrbijo za kulturno krajino.

Dodala pa je, kje čaka MKGP delo: »Ta trenutek pa nimamo jasne informacije, kaj se dogaja s pridelavo. Ali je vpisan obseg pridelave, kakšna je tržnost, kam se prodaja, ali obdelujemo kmetijska zemljišča za subvencije ali za tržno proizvodnjo? V letu 2023 bomo zato začeli zbirati podatke, kakšna je proizvodnja, in na podlagi tega videli nadaljnje usmeritve. Poleg tega je veliko polemike o aktivnem kmetu. Definicija je zapisana v SN, o njej pa se lahko pogovarjamo leta 2024, ko bomo imeli informacijo o pridelavi. Ker s sedanjo definicijo marsikdo ni zadovoljen in jo lahko, če bo treba, tudi spremenimo. Skozi plačila OMD se bo položaj spremenil, ker je pripravljeno novo točkovanje. Posebej naslavljamo majhne in velike, tržno usmerjene kmetije. SN pa je okoljsko doslej daleč najbolj ambiciozen, z njim bo mogoče zajeti tako trajnostno pridelavo kot samooskrbo,« je prepričana Šinkova.

 

 V strateškem načrtu SKP 2023 je za kmetijstvo namenjenih 1,8 milijarde evrov, od tega 700 milijonov za 1. steber in 1,1 milijarde evrov za 2. steber oz. program razvoja podeželja.

 

Več površin vključenih v biotsko pestrost

»V primerjavi z decembrsko različico SN, ki jo je MKGP poslalo v Bruselj, ostajajo v sedanjem nespremenjeni vsi predlagani ukrepi. So pa izpopolnjeni opisi posameznih ukrepov in kako ti dopolnjujejo vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, biotsko pestrost, vode in okolje. Vključiti je bilo treba tudi več hektarjev površin v okoljske ukrepe, zaostrene pa so nekatere zahteve izvajanja. V nadaljevanju bo treba trajnostno pridelavo in samooskrbo  vključiti v nacionalno zakonodajo in izvedbo razpisov. V shemi za okolje in podnebje (SOPO) v 1. prvem stebru tako ostaja 12 prvotno predlaganih ukrepov, v 2. stebrupa 42 ukrepov. Če bo Komisija odobrila še ponovno vključeno integrirano pridelavo, bo nabor ukrepov takšen, kot smo si želeli,« je izpostavil Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo. Za ukrepe OMD, KOPOP ter naravne vire in naložbe je namenjenih vsakemu po tretjino sredstev PRP.

Za biodiverzitetne ukrepe je MOP zahteval povečanje površin. V SN je bilo predvidenih  12.500 hektarjev (v sedanjem obdobju 5800 hektarjev), končni obseg je povečan na 24.500 hektarjev. Kmetje, ki imajo še biotsko pestre travnike, pa se bodo morali odločiti za vstop v te ukrepe. Med novimi ukrepi je biotično varstvo rastlin, a na manjših površinah. 20 milijonov evrov iz PRP pa je bilo prenesenih na nacionalno izvedbo, in sicer v dve shemi: za garancijsko shemo mladih in posojila za male kmetije, s čimer smo po Ravnikovem mnenju začeli »odkrivati« drugačno financiranje kot zgolj z neposrednimi plačili.

Najbolj buri znižano plačilo za trajno travinje, iz vrst kmetov prihaja očitek, da se zanemarja gorske kmetije. Na kmetijskem ministrstvu pa to utemeljujejo s tem, da se je na drugi strani povečalo plačilo za njive, tako da se v celoti plačila na kmetijo ne zmanjšujejo. V ekološkem kmetijstvu, kjer travinje predstavlja 80 % površin, pa MKGP pojasnjuje, da je ukrep eko mogoče kombinirati z drugimi ukrepi, kar pa je z vidika ekoloških kmetov popoln nesmisel, saj v primerjavi z ukrepi SOPO in KOPOP izvajajo nadstandardne prakse.

Kmetje še naprej žejni čez vodo

Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je sicer zadovoljen, da je država dodala kmetijstvu 350 milijonov evrov, a ostaja kritičen: »SN je okoljsko zelo ambiciozen in bojim se, da bo Slovenija postala narodni park, če bomo vsemu sledili. Uredba o FFS nas bo zelo omejevala in skrbi nas, kaj se bo zgodilo na kmetijah, ki imajo zemljišča na VVO in Natura 2000, na nekaterih so bile velike naložbe. Upam, da bomo dobili tudi rešitve, ne samo omejitve.«

 

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je dejal, da so z večino zadev  zadovoljni, vključno z državno držo do uredbe o FFS, ker mora prevladati razum in ne populistične teme. V nasprotnem primeru se lahko pojavi vprašanje dostopa do hrane. Za ukrep kolektivne naložbe, ki velja za zadruge, pa smo posredovali pripombe, ker so kolektivne naložbe le tiste, kjer je zraven kmet, te morajo biti v upravljanju kmetov. V slovenskih naložbah pa naj bodo izhodišče slovenska hrana, pridelki iz slovenske njive in upoštevana pozitivna diskriminacija od slovenskega kmeta naprej.

 Roman Žveglič, predsednik KGZS, je dejal, da se država z dodatnimi 350 milijoni evrov za kmetijstvo zaveda strateškosti kmetijstva, kmetje pa morajo upravičiti zaupanje, da bo denar pravilno porabljen. Naslednja faza pa ni enostavna – izobraziti kmetijske svetovalce in kmete, da bodo koristili sredstva tako, da bo učinek na pridelavo hrane.

Anja Mager iz Zveze slovenske podeželske mladine je izpostavila, da z nekaterimi deli SN mladi ne morejo soglašati. Med finančnimi instrumenti samo garancijska shema ne bo dovolj, treba bi tudi sofinancirati obrestne mere. Mladi kmetje pa potrebujejo na razpisih dodatne točke, ker iz njih še vedno izpadajo.

 

Janez Beja je prepričan, da bi morali hribovskim in gorskim kmetijam nameniti več sredstev in poudaril, da je veliko ukrepov naravnanih na nadpovprečne kmetije (ta ima skoraj osem hektarjev in povprečno obtežbo 0,7 GVŽ).

Matej Brezovnik iz Radelj ob Dravi je dejal, da pri OMD pravilnik še ni dorečen in da kmete še vedno peljejo žejne čez vodo. »Lani so odgovorni govorili, da ne bo izpada subvencij za OMD, v resnici pa bo, a še vedno ne vemo, v kakšni višini.«

Irena Rotar je opozorila, da med ukrepi ni zahteve o tem, da bi morali imeti javni zavodi 70 % slovenske hrane in spodbud za uvajanje lokalne hrane. Prepričana je, da je treba okrepiti lokalno oskrbo s hrano, saj je v prihodnjem letu ne bomo mogoče uvoziti toliko kot doslej.

Kdo bo aktivni kmet?

V Sloveniji je sedaj 55.000 aktivih kmetov. Po zadnji različici SN bodo aktivni kmetje tisti, ki bodo minimalno raven kmetijske dejavnosti dokazovali z vsaj enim od sledečih meril:

– da so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje;

– obtežba živali na kmetijskem gospodarstvu je najmanj 0,2 GVŽ na hektar KZU;

– njivske površine ali trajni nasadi ali njivske površine in trajni nasadi predstavljajo več kot polovico kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva;

– prihodki iz kmetijske dejavnosti predstavljajo vsaj eno tretjino prihodkov iz nekmetijskih dejavnosti;

– dokazila o lastništvu mehanizacije, plačilu storitev za kmetijska opravila ipd. v določenem minimalnem obsegu;

– pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva v intervencije.

Kmetje se štejejo za aktivne kmete tudi v primeru, ko skupni znesek neposrednih plačil znaša 5000 evrov; s to mejo naj ne bi bili izločeni polkmetje.