Vreme Naročite se
S pestrostjo in inovativnostjo navdihujeta kupce
Ekološka kmetija Tomažej, Šmihel pri Pliberku
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 15. September 2022 ob 08:43

Odpri galerijo

Marian Tomažej in Daniela Pečnik na razglasitvi za najboljšo koroško ekološko kmetijo leta 2020

Ekološka kmetija Tomažej iz Strpne vasi pri Šmihelu nad Pliberkom na avstrijskem Koroškem je postala v dobrem desetletju znana kot ena najinovativnejših koroških ekoloških kmetij. Leta 2020 je prejela nagrado kot najboljša ekološka kmetija na Koroškem po izboru kupcev. Isto leto je prejela četrto mesto na ocenjevanju najbolj inovativnih ekoloških kmetij, ki ga podeljuje Zveza združenj ekoloških kmetij Bio Austria v kategoriji Bio-Fuchs-Klimafitt, tj. v kategoriji inovativnih in podnebno prilagojenih kmetij, poleg tega ima še vrsto nagrad na ocenjevanjih za kmetijske izdelke.

Vse te uspehe in prepoznavnost sta nanizala mlada gospodarja Marian Tomažej in Daniela Pečnik samo v dobrem desetletju, odkar sta jo leta 2013 prevzela od Marianovih staršev. Po študiju na Dunaju, kjer je Marian na BOKU diplomiral iz gozdarstva in se zaposlil kot svetovalec za gozdarstvo pri Koroški kmetijske zbornici, Daniela pa doštudirala slovenščino in prehrano ter poučuje na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru, sta se najprej preselila v Velikovec. Ob vrnitvi v Strpno vas pa sta začela kmetijo preusmerjati v ekološko pridelavo in opuščati živinorejo ter povečevati pridelavo zelenjave in žit. Družno pojasnita, da vzrok za preusmeritev nikakor niso bile subvencije, temveč njuno prepričanje, kontrole pa morajo biti, a je z njimi veliko dela.

Tudi v njihovo vas in v celotno okolico Pliberka pa se zadnje čase priseljujejo Slovenci in si gradijo hiše, saj jih je precej dobilo zaposlitev v tovarni filtrirnih sistemov Mahle v Šmihelu pri Pliberku, ki je s 5000 zaposlenimi velik delodajalec.

V bistvu 20-hektarska dopolnilna kmetija Tomažej sloni na dveh stebrih: prvi je na desetih hektarih pridelava poljščin (največ žit), peka kruha ter izdelava testenin in vrsta drugih izdelkov, skupaj jih je več kot 60. Drugi steber je sicer dohodkovno precej manj pomemben gozd na enaki površin, medtem ko pridelavo zelenjave zmanjšujeta na količine za družinsko oskrbo. Kljub temu je kmetovanje kar velik zalogaj ob redni službi ter štirih otrocih: Julijanu, Valerijanu, Lari in Lei. Vendar imata Marian in Daniela rada tako delo v naravi kot ustvarjalnost v predelavi ter neodvisnost in višjo kakovost hrane, ki jo kmetija zagotavlja družini.

 

STARE SORTE, NOVI IZDELKI

Prehod v ekološko predelavo zanju ni bil težak, ker so na ta način v glavnem pridelovali že Marianovi starši. Kmetija je certifikat pridobila leta 2016 in je tudi v združenju Bio Austria, kjer so nekatera pravila še strožja, pojasni Daniela. Tako npr. ni dovoljeno uporabljati ovčje volne za zastirko ali gnoja iz kravjega roga, v svojo trgovinico na dvorišču pa ne smeta postaviti nobenega neekološkega izdelka od sosedov. Sicer pa njune police tako kot leseni zabojčki, s katerimi se Marian vsak petek poda na tržnico v Wolfsberg ali na ekološko tržnico v Velikovcu, pa še na kakšno občasno tržnico, kar pokajo od raznolikih izdelkov, za kar seveda poskrbita že na njivah.


				različne barve in sorte pridelkov privabljajo kupce 			Različne barve in sorte pridelkov privabljajo kupce

Glavni pridelki na ravninskih njivah, saj je Strpna vas na območju Podjunske ravnine, so rž, pira, ajda in pšenica durum ter sončnice za olje, ki letos ne glede na sušo kažejo dobro. Moke predelata v testenine mnogovrstnih oblik, iz osnovnih mok in kombinacij pa Daniela redno peče pet vrst kruha, kar jo tudi najbolj veseli in po čimer je najbolj znana. Povprečno speče med 40 in 50 kilogramov kruha na teden, vsak ponedeljek ga pelje v bližnji Šmihel v Gšeft – trgovino z ekološkimi izdelki kmetov treh dežel – Avstrije, Italije in Slovenije. Peče ga povprečno dva- do trikrat tedensko, iz čiste moke sta le pirin in ajdov kruh.

 

»SOMMELIERKA« ZA KRUH

Kar štiri leta sem potrebovala, da sem osvojila proces peke čistega ajdovega kruha, ki pa je sedaj zelo priljubljen pri kupcih, odvisnih od neglutenskih izdelkov, in na taki ravni, da ga lahko celo zamrznejo in se jim ne drobi. Sem pa tudi sommelier – tj. svetovalka za kruhe, izobrazbo sem pridobila na Štajerskem. Sommelier za kruh zna opisati napake kruha in svetuje njegovo uporabo oz. kombinacije z drugo hrano, vinom in drugimi pijačami,« predstavi v Sloveniji še skoraj nepoznano kvalifikacijo.

 

Na dobrem hektarju je še krompir raznolikih barv, glavne pa so tri sorte – zgodnja anuška, melody ter valdivija. Na etiketi ni natančno opisano le, ali je primeren za kuhanje ali pečenje, temveč je podana tudi njegova struktura, ki določa, ali je, na primer, primeren za pire ali solate. Ker so pridelki Tomažejevih vseh vrst »mavrični«, so posajene tudi posebne in stare sorte krompirja, korenčka in rdeče pese različnih oblik, da ne gredo v pozabo. »Pisani pridelki niso novotarija, rdeča pesa je bila v resnici najprej bela, le, da sedaj bolj poznamo rdečo,« me popravi Daniela. Marian pa doda, da je bila lani slaba letina krompirja, letos se obeta malo boljša. Vsako drugo leto pa je med posevki še leča, ki da v dobri letini 900 kilogramov na hektar.

»Ozaveščeni kupci, ki dajo več na kakovostno hrano, lečo kupijo pri nas, in ne samo tisto v pločevinki. Podučim jih, da jo je mogoče uporabiti tudi v namazih, ne zgolj v solatah, tako, kot je mogoče rdečo peso uporabiti tudi za torto. Prehrana pa gre vse bolj v smer stročnic, ker so rastlinska alternativa mesu. V vegetarijanskih burgerjih tako fižol, in ne soja, kot osnova vse bolj nadomešča meso,« doda Daniela, katere delo je tudi izobraževanje o sirih. Organizira tudi tečaje doma in drugod ter piše članke za različne medije, med drugim za štajerski Kochen und Küche.

 

BIROKRACIJA OVIRA INOVATIVNOST

Ideje nabira tako v svoji stroki kot naokrog, zato ima veliko dela s testiranji novih izdelkov v svoji domači »ustvarjalnici«. V njej nastajajo še namazi iz leče, sirupi iz bezga, melise, rožmarina, sivke in bazilike. Slednji, doda mimogrede, se lepo kombinira z italijanskim proseccom. Tudi sadni namazi ne manjkajo, to so sicer marmelade, ki pa jih v Avstriji tako ne smejo poimenovati, če niso iz citrusov.

Njena domišljija zares nima meja, a ji pri delu krade čas in jo zaustavlja birokracija, čeprav kot prehranska strokovnjakinja zelo dobro pozna zakonodajo in predpise. Kako to izgleda v praksi, ilustrira z letošnjo obilno letino paradižnika.

»Vsi izdelki morajo biti certificirani, nekaj let sem imela certificiran tudi paradižnikov žele. Ker pa je bil pridelek nekaj zadnjih let slab, sva ga s kontrolorjem iz certifikata izločila. Letos pa je paradižnika spet veliko in imam za žele (ki se na krožniku dobro kombinira s siri) tudi stranko, vendar ga uradno ne smem pripraviti in prodati, dokler ne dobim ponovnega dovoljenja. Vlogo moram ponovno oddati na kontrolno organizacijo, odobritev pa lahko traja včasih kak teden, včasih kak mesec. Enako velja, na primer, za rožmarinov sirup, čeprav je rožmarin kot zelišče na kmetiji certificiran že desetletje. In če bi začela s kakšnim novim izdelkom, npr. borovničevo marmelado s citronko, bi morala najprej poslati v kontrolo recepturo, izdelati novo etiketo in počakati na odobritev. To so mučne stvari, ki omejujejo ustvarjalnost in inovativnost. Dokumentacija vzame veliko časa predvsem tistemu, ki je raznolik, saj moram zapisati vse od nakupa semena, shraniti račune, navesti čas setve, pobiranja in količino pridelka ter pri 50 vrstah zelenjave voditi še dnevno dokumentacijo prodaje, kar je izjemno veliko. Tudi predpisi za etikete se nenehno spreminjajo in vedno bolj vidim, da več kot delaš in pestrejši nabor izdelkov ko imaš, bolj si kaznovan, ker je večja tudi možnost kakšne napake.«

Kontrole morajo biti, saj »skozi stranska vrata« med ekološke izdelke prihaja veliko neekoloških, vendar imava zaradi najine raznolikosti izjemno veliko dodatnega dela. Zaslužiti bi se dalo tudi na lažji način, samo z nekaj izdelki, je prepričan Marian, pa tudi kontrolorji, a je njuna nagrada za vso dodatno delo zadovoljstvo in prepoznavnost med kupci.

Avstrija slovi kot evropska članica z najvišjim, 25-odsotnim deležem kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi z izjemno razvitim trgom živil. Krog ekoloških kupcev je omejen, gospodarja na Tomažejevi kmetiji pa opažata v zadnjem obdobju negativen pritisk medijev na kupce.

 

ODVRAČANJE KUPCEV OD EKOLOŠKE HRANE

Hrana se je v zadnjem obdobju na splošno podražila, prek medijev pa vsaj nekajkrat na dan slišim, da se je ekološka hrana podražila veliko bolj od konvencionalne. Vendar primerjava kaže nasprotno, razlika v ceni ekoloških in konvencionalnih živil se je celo zmanjšala. Kupci sami tega ne preverjajo in kljub temu, da to ni res, se sedaj nekateri že odvračajo od eko živil in se vračajo na poceni konvencionalno hrano, kar bo vplivalo tudi na ekološke kmetije,« sklene Daniela.

 

PRIDELAVA SEMENA HRASTA DOBA

Marian se posebej posveča gozdu, brez katerega ni koroške kmetije. Dobra polovica od desetih hektarjev njegovega gozda je v ravninskem predelu Dobrove, nedaleč od kmetije, okrog dva hektarja pa strmega in varovalnega gozda na Peci. Na srečo v njih zadnja leta ni bilo velikih škod. Ker v avstrijskih gospodarskih gozdovih prevladujejo smrekovi sestoji, imajo namreč velike težave z lubadarji (teh je na smreki deset vrst), so začeli prav na območju Dobrove, ki je dobila ime po hrastu dobu, razmišljati o ponovnem sajenju listavcev, vključno s hrastom dobom. Na kmetiji Tomažej imajo zato prek koroške deželne vlade dveletni projekt za pridelavo semena hrasta doba. Marian pa predstavi: »Hrast dob je težko ločiti od gradna, po celi Dravski dolini ter Celovški in Labodski kotlini in proti Beljaku smo iskali posebno lepa in gensko optimalna drevesa za razmnoževanje. Z njih smo vzeli poganjke in jih poslali na žlahtnjenje v Nemčijo, in letos jeseni bom dobil prvo pošiljko teh rastlin 70 različnih hrastov s Koroške. Cepil jih bom na podlago doba, po petih do osmih letih, tj. približno leta 2030, bom pridelal prvo seme doba, ki ga bom prodajal drevesnicam za razmnoževanje.«

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 6. Sep 2023 at 12:30

152 ogledov

Kmetijski ministri o novih tehnologijah v kmetijstvu
V Cordobi je predsedujoča država EU Španija gostila tridnevno neformalno srečanje evropskih kmetijskih ministrov. Osrednja tema zasedanja so bile nove tehnologije za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu kmetovanju, ki se prilagaja na podnebne spremembe.Ministri EU so prva dva dneva namenili terenskim ogledom dobrih praks na področju kmetijstva in vinogradništva. Med drugim so obiskali Univerzo v Cordobi ter si ogledali poskusna polja in tudi njihovo edinstveno banko oljčnih dreves različnih sort. Seznanili so se tudi s poljskimi poskusi, pomembnimi za prihodnost kmetovanja. Le-ti upoštevajo digitalizacijo v kmetijstvu kot tudi trajnostni vidik kmetovanja ter zasledujejo ekonomiko.Zadnji dan neformalnega zasedanja pa so kmetijski ministri razpravljali o novih tehnologijah za bolj trajnostno in odporno kmetijstvo. Špansko predsedstvo je namreč identificiralo spodbujanje novih tehnologij kot eno izmed prednostnih nalog v programu, saj bo to EU pomagalo ostati v ospredju na vseh področjih tehnologij in inovacij, povezanih s kmetijsko-živilskim sektorjem, vključno z novimi genomskimi tehnikami.Slovenija se strinja z razpravo o novih tehnologijah za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu in produktivnemu načinu kmetovanja, prilagojenemu izzivu podnebnih sprememb. »Da pa bi vse te nove tehnologije lahko uporabili v širšem obsegu, je treba reševati omejevalne dejavnike in upoštevati različna izhodišča kmetijskih pridelovalcev ter realnosti kmetijskih sektorjev v državah članicah. Ključna je nadgradnja izobraževalnih sistemov ter krepitev prenosa inovacij v prakso. Pri tem moramo postaviti kmete in njihove potrebe v ospredje«, je v razpravi poudarila slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko. Izpostavila je tudi nujnost razvoja strateško razvojno-inovacijskih partnerstev na področju hrane, večji poudarek na pridelavi, zagotovitev ustreznejšega plačila za trajnostno pridelane proizvode ter krepitev lokalnih in kratkih dobavnih verigNujno označevanje živil, proizvedenih z novimi tehnologijami»Potencial teh novih tehnologij je velik in bi lahko pomembno prispeval k trajnostnim agroživilskim sistemom. Za Slovenijo je ključno, da upošteva načelo previdnosti ter celovito naslovi tako koristi kot morebitna tveganja, ki jih nove tehnologije prinašajo. Potrebujemo pa tudi usklajena pravila in ukrepe za preprečevanje vplivov novih tehnologij na zdravje ljudi, živali in na okolje, kot tudi na druge načine pridelave. Dolgoročno ne smemo ogroziti trajnostne proizvodnje in varnosti hrane oziroma obstoja konvencionalnega in ekološkega kmetijstva. Prav tako pa mora biti z bodočo zakonodajo EU zagotovljena preglednost, in sicer z obveznim označevanjem prisotnosti tovrstnih proizvodov, njihova sledljivost in s tem ohranjena osnovna pravica potrošnikov do informiranja in izbire«, je v razpravi še dodala ministrica Irena Šinko.Ob robu srečanja kmetijskih ministrov EU se je ministrica Irena Šinko z delegacijo srečala tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskim. Komisar je zagotovil je, da bo Komisija sodelovala pri odpravljanju težav z orodji, ki so v njeni pristojnosti: ob spremembah Programa razvoja podeželja 2014-2020 in Strateškega načrta 2023-2027 ter izjemne pomoči iz kmetijske rezerve. Zaradi nujnosti hitrega ukrepanja je komisar obljubil čim hitrejšo odzivnost Komisije in fleksibilnost pri potrjevanju sprememb programskih dokumentov.

Mon, 7. Aug 2023 at 08:41

704 ogledov

Prva informacija o stanju v kmetijstvu na poplavljenih območjih
Vlada se je v soboto, seznanila z informacija o stanju v kmetijstvu na poplavljenih območjih Republike Slovenije,ko je bilo celotno območje Koroške in Zgornje Savinjske doline ter delov Spodnje Savinjske doline in okolice Laškega popolnoma odrezano od sveta. Prvi podatki o obsegu poplav in prizadetosti kmetijskih površin in kmetijskih gospodarstev bodo možni, ko se vzpostavijo prometne povezave in komunikacija. V Zgornji Savinjski dolini je 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in namolzejo dnevno 20 - 30.000 litrov mleka, prevzem mleka pa ni možen. Kritično stanje je tudi na kmetiji v Rečici ob Savinji s 60 kravami molznicami, kjer je zasulo hlev, dvorišče, tudi molzišče z robotom za molžo. Enako je na območju Laškega, kjer se približno 10 kmetij ukvarja s prirejo mleka, odrezanih od sveta. Gre za skupno 2000 litrov mleka dnevno, ki ga ne morejo oddati v mlekarno. Podobno je tudi na območju Prevalj, kjer so porušeni mostovi in poškodovane ceste. Odvoz mleka tudi s teh kmetij ni možen.Do škode na kmetijskih zemljiščih je prišlo tudi na naslednjih območjih:na Gorenjskem je prizadetih najmanj 3700 hektarov kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov;v osrednji Sloveniji je prizadetih najmanj 1950 hektarov kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), na eni od kmetij tudi živino, dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov, zaradi plazov so ogroženi kmetijski objekti. Prizadete so površine porečja Kamniške Bistrice, Save, Ljubljanice, na kKčevskem in Notranjskem trenutno ni poročil o večji škodi.Na Štajerskem je poplavljenih približno 2200 hektarov površin, težave povzročajo tudi hudourniške vode in zemeljski plazovi.V Pomurje: poročajo o razlitju rek in lokalnih vodotokov po kmetijskih površinah.Na Goriškem in v slovenski Istra je bilo deževje najhuje na Tolminskem, Idrijsko Cerkljanskem območju, sprožilo se je več plazov, škodo delajo hudourniki. Na območju Slovenske Istre so padavinske vode poplavile Strunjansko dolino, Vanganelsko dolino, Valmarin ter bertoško in ankaransko bonifiko. Na teh območjih so poplavljene tudi številne kmetijske površine. Trenutno je največ škode na njivskih površinah, kjer so trenutno plodovke, lubenice, melone, čebula ter pred kratkim posajene sadike zimske zelenjave.Na Dolenjskema je poplavljala reka Sava v spodnjem toku.Na Ptujskem območju so poplavljale reke Drava, Dravinja in Pesnica.

Tue, 18. Jul 2023 at 10:34

347 ogledov

Graševina kraljuje v slavonskih zgodovinskih kleteh
Graševina ali po slovensko laški rizling je najpomembnejša vinska sorta na Hrvaškem in v Slavoniji, kjer jo pridelujejo na okrog 5000 hektarjih. Kraljuje tako na pobočjih na robu narodnega parka Papuk, okrog Kutjeva, kot na položnejših gričih v Baranji, Sremu in v Iloku.Zgodovina vinarstva se je tukaj začela v 13. stoletju, štiri glavne in največje vinske kleti, ki delujejo še danes, izvirajo že iz tega obdobja, zato jih imenujejo zgodovinske hrvaške kleti. Najstarejša hrvaška klet med njimi, ne le v Slavoniji, temveč celi Hrvaški, ki jo je leta 1232 osnoval meniški red cistercijancev, je v Kutjevu, goste mednarodne konference o graševini pa so sprejeli v vinski kleti Belje, Erdutskih vinogradih in kleti Ilok kot najvzhodnejši, ob Donavi in meji s Srbijo. Tako klet kot celotno območje Iloka slovi po tramincih in le-ti so ponesli ime celotnega območja daleč v svet.V vseh treh vinorodnih območjih pa seveda ne vinificirajo le graševine, temveč cel spekter mednarodnih belih sort: chardonnay, sivi pinot, sauvignon in traminec, dobre pogoje pa imajo in zato pridelujejo tudi francoske rdeče sorte poleg tradicionalne modre frankinje. Vse te kleti so bile po 2. svetovni vojni v lasti države kot državni kombinati in vsaka se je po razpadu Jugoslavije izvila iz preteklosti po svoje.Baranja je mama vinaV hrvaški vinorodni regiji Baranji, ob Madžarski z nacionalno zelo pisanim prebivalstvom, je vinogradništvo stoletna tradicija. Iz pridelave vina naj bi izviralo tudi ime Baranja, kar v madžarščini pomeni mama vina. Na drugi strani hrvaške meje pa je zelo znano vinorodno območje Villany. Na hrvaški strani pa je sedaj največja slavonska klet Belje z zmogljivostjo kar za osem milijonov litrov vina, vendar pridelajo le polovico količine te žlahtne tekočine. Več kot polovico pridelka predstavlja graševina. Temelje vinske kleti je postavil princ Eugen Savojski leta 1697. Vinogradništvo in vinarstvo Belje je sedaj del oz. je v lasti Grupe Fortenova, ki predstavlja kmetijski konglomerat, sestavljen iz poljedelstva na 20.000 hektarjih, govedoreje (mlekarstvo in rejo pitancev), prašičereje na 11 farmah za 365.000 pitancev, tovarne močnih krmil in servisnega dela (veterina). Za vina Belje stisnejo grozdje, ki ga pridelajo na 564 hektarjih na pobočjih Banovega brda, večino trgatve opravijo strojno, grozdja pa ne dokupujejo. Poleg graševine pa pridelujejo še chardonnay, cabernet suavignon, muškat otonel, modro frankinjo, modri pinot in merlot. Posebnost tega terrorija pa je izjemno bogata črna zemlja černozjom, ki jo je nanosila Donava. V sodobni kleti je kar 250 nerjavečih cistern, iz česar je mogoče že na oko sklepati, da prihajajo iz nje na trg v glavnem sveža vina tako v kartonski embalaži (bag in box) kot steklenicah. Zato se začnejo cene njihovih vin že z 0,75 evra pa do štiri evre za namizna in kakovostna vina ter se vzpnejo na 10 evrov za premium vina. Glavni trg so poleg domačega države okrog Hrvaške: Srbija, BIH in Slovenija, na zahodu pa Belgija in Velika Britanija.Ekološka vina tudi v BaranjiIz te kleti nam predstavijo graševino premium linije Goldberg 2021. Sicer polsuho, a zelo bogato (13,5 % alkohola) in harmonično vino, z aromo zrelih marelic in jabolk, kar mu doda lepo svežino. Ta graševina je lepa predstavnica terroirskega vina visoke kakovosti, kar ne preseneča, saj gre za predstavnico zlate selekcije te kleti, iz posebnih leg, iz poznih trgatev, nastalo pa je po združitvi grozdja treh trgatev. Večino polnitve Goldberg, v kateri sta še zorjena rdeča in bela zvrst, prodajo v gastronomiji. Vinarstvo Belje je letos prejelo zlato medaljo na Decanterju za graševino iz linije Goldberg letnika 2006.Podobno kot v Sloveniji je tudi na Hrvaškem začel krog večjih kleti svoj razvoj zasebne vinarske hiše, ki se nam predstavi ob boku z največjimi. Z vinom chardonnay letnika 2018, premium linije iz ekološke pridelave, med njimi izstopa zasebna klet Kalazić. Vino ima kljub dvema letoma ležanja na drožeh izjemno lepo sadnost kutine, orehov in začimbno noto vanilije. Vinar Kalazić obdeluje med krajema Zmajevac in Batina, prav tako v Podonavju, 16,5 hektarja vinogradov na ekološki način od leta 2010. Certifikat za ekološko vino pa ima od 2014. Po hektarju imajo posajenih kar 7000 trt, na trgu pa imajo vina srebrne ter premium in classic linije iz sort graševine, renski rizling, sivi pinot ter modrega pinota in cabernet sauvignona. (Se nadaljuje.)

Tue, 16. May 2023 at 12:48

871 ogledov

Ustanovljen Svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane
Pri MKGP je bil ustanovljen Svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je strokovno svetovalno telo ministrice za podajanje mnenj s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja. Na seji so med drugim izvolili predsednika in podpredsednico sveta, potrdili poslovnik ter pregledali aktualne vsebine s področja ekološkega kmetovanja. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so za predsednika Sveta izvolili Marka Slaviča iz podjetja Vila Natura d.o.o., za podpredsednico pa Martino Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.Člani so na ustanovni seji izmenjali mnenja o aktualnih vsebinah s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja, kot so ekološka živila v javnih zavodih, povečanje ponudbe in povpraševanja po ekoloških živilih ter kako povečati število ekoloških kmetov med mladimi prevzemniki. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so še : Denis Rusjan (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije), Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Roman Žveglič (predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), Sašo Obolnar (Mreža Plan B za Slovenijo), Matej Kline (Permakulturni inštitut Maribor), Florjan Peternel (Sindikat kmetov Slovenije), Mija Lapornik (Trgovinska zbornica Slovenije), Brigita Golob (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Marko Slavič (podjetje Vila Natura d.o.o.), Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Katja Temnik (Zeliščni vrt Majnika), Mateja Škrl Kocijančič (Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije), Mihael Kasaš, (Združenje Demeter Slovenije), Anja Mager (Zveza slovenske podeželske mladine), Aleš Fister, (Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije), Anja Bolha (Zveza potrošnikov Slovenije) in Jožica Polajžer (Zadružna zveza Slovenije).

Mon, 8. May 2023 at 09:28

685 ogledov

Prašičerejci naj v hlevih gojijo konopljo
Bodo bivši prašičerejci uporabljali prazne hleve za gojenje konoplje? Po mnenju Miriam Staudte (Zeleni), spodnjesaške ministrice za kmetijstvo, bi bila to dobra alternativa, saj je predlagala kmetom, ki so opustili rejo prašičev, da v svojih hlevih začnejo pridelovati konopljo.Staudtejeva je svojo zamisel izrazila v oddaji NDR Hallo Niedersachsen in to ocenila kot dobro pobudo, saj je v nekdanjih svinjakih varno - tako z vidika stavb kot kakovosti rastlin konoplje, ki jo je mogoče v hlevih bolje nadzorovati. MInistrica še meni, da se bo gojenje konoplje sčasoma nadzorovano razširilo.Konoplja v hlevu je možnost le za nekaj rejcev prašičevIz kmetijskega sektorja so glasovi, ki so do zdaj komentirali predlog Staudtejeve soglasni, da je za pridelavo konoplje potrebno znanja in izkušnje, ter odprta vprašanja v zvezi z dovoljenji. Podpredsednik zveze Landvolk Ulrich Löhr meni, da bi lahko gojenje konoplje postalo niša le za nekaj prašičerejcev. Kljub temu bi bilo po Löhrovih besedah treba hleve preurediti za gojenje konoplje. Poleg tega bi ostala nevarnost vlomov v hleve, če bi nezaželeni gostje poskušali "požeti" konopljo. Bolj eksplicitno kritiko je izrekel poslanec CDU iz Spodnje Saške Marco Mohrmann in opozoril, na veliko porabo energije. Gojenje konoplje je zato podnebni morilec. Za Mohrmanna pomeni priporočilo Staudtejeve za preusmeritev v konopljo norčevanje iz kmetov.

Wed, 26. Apr 2023 at 08:13

667 ogledov

Ostajajo samo najboljši
Slovenija je vsako desetletje bistveno manj vinogradniško-vinarska dežela, kažejo podatki, ki jih strokovnjaki s tega področja vsakih pet do šest let razgrnejo na vinogradniškem kongresu. Večina krivulj o površinah vinogradov in količinah vin je obrnjenih navzdol, samo vinogradov smo izgubili v zadnjih petih letih skoraj 1500 hektarjev. Podobno navzdol so šle količine vin. Če smo še pred desetletjem »na počez« pisali o 100 milijonih litrih vina v letniku, jih register MKGP v letih 2016 do 2022 potrjuje le še povprečno 52,9 milijona litrov pri 26.790 pridelovalcih. Uradno registriranih polnilcev je med njimi le 2527 in le 11 kleti napolni več kot pol milijona litrov vina.Ne glede na porazne številke o obnovah in dolgoročnih projekcijah o površini vinogradov so nekateri v najstarejšem slovenskem mestu govorili o svetlih časih za slovensko vinarstvo. Nekaj optimizma vsekakor dajejo trendi, ki nakazujejo, da se je oblikovalo trdno jedro profesionaliziranih vinogradniških kmetij z več kot petimi hektarji vinske trte. Praviloma imajo posodobljene ali nove kleti, mlade izobražene gospodarje, ki nabirajo znanje po svetu ter vina tudi izvažajo in tržijo doma v povezavi s turistično dejavnostjo. Prve plodove daje tudi desetletni vložek v promocijo slovenskih vin na tujih trgih.Toda z vidika širše slike evropskega vinogradništva je še vedno nenavadno, da imamo v Sloveniji težavo prodati vino iz ubornih 14.500 hektarjev. A kot vedno se skrivajo odgovori v vražjih podrobnostih. Vinogradništvo s končnim pridelkom – vinom – kot najbolj prestižnim kmetijskim pridelkom je v svetu tudi ena najbolj tekmovalnih gospodarskih dejavnosti, v kateri preživijo najhitrejši in najboljši – ali najcenejši. Na planetu še vedno nastajajo nova vinorodna območja na ravninskih območjih s ceneno delovno silo (Latinska Amerika, Južna Afrika), ki zagotavljajo na svetovni ravni vina dobre kakovosti po zmernih cenah. Na drugi strani so pridelovalci iz starih vinorodnih držav, ki kujejo prestiž na stoletni tradiciji in geografskem poreklu. Slovenija je nekje na sredini – po vsebini spadamo k slednjim, smo pa za prestižno destinacijo še premalo znani. Karte v vinskem svetu na svetovni ravni pa poleg nenehno padajoče porabe v tradicionalnih pridelovalkah mešajo še zaostrene politične in gospodarske razmere (koronska in ukrajinska kriza).Od dobrih vinarjev po celem svetu – od Goriških brd do Južne Afrike – slišimo zato zadnja leta povsod isti stavek: »Vsak vinar se mora sam umestiti in si z vizijo svojega dela ter kakovostjo vin poiskati mesto na trgu.« Ker uresničenje tega načela v svetu uspeva le peščici, pot do tja pa je dolga, je slovensko vinogradništvo v zadnjem obdobju postalo dejavnost ekstremov. Tako je na eni strani domače trsničarstvo kot osnova slovenskih dobrih vin z 80 % najbolj izvozno usmerjena slovenska kmetijska panoga, v kar je trsničarje prisililo zmanjševanje domačega vinogradništva. Slovenski vinarji prejemajo najprestižnejše ocene na svetovnih ocenjevanjih, številni so se uveljavili v svetovni niši ekološko pridelanih oz. oranžnih vin, ki jih prodajajo v najboljših restavracijah na svetu. V zadnjem desetletju se je močno izboljšala tudi povprečna kakovost slovenskih vin, za katere pa doma ni dovolj porabnikov, ki bi jih plačali po ceni, ki si jo zaslužijo. Zato se vse več vinarjev odloča za izvoz. V ozadju uspešnih se skrivajo temne sence – tržno manj prodorni pridelovalci ali starejši, ki životarijo in na koncu odnehajo. Država naj bi zato na predlog stroke na Ptuju vsaj mlajšim gospodarjem na vinogradniških kmetijah bolj pomagala, da bo krog uspešnejših v vinarstvu nekoliko širši in nekoliko manj brazgotin v obliki neobdelanih vinorodnih leg. Niti jasnovidci pa ne vedo, ali bomo kdaj le dobili nacionalno organizacijo za generično promocijo vin, ki je med cilji že nekaj zadnjih vinarskih kongresov.
Teme
ekološko kmetijstvo avstrija Koroška kmetija Tomažej

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

S pestrostjo in inovativnostjo navdihujeta kupce