V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem je bila tik pred koronskim zaprtjem oktobra 2019 odprta prodajalna ekoloških živil s konceptom Gšeft. Nekaj lokalnih zanesenjakov – dr. Štefan Merkač, Tomaž Muschitz, Jutta Riedl in Gottfried Prasenc, idejni pobudnik in lastnik hiše – je s svojimi sredstvi v prostorih nekdanje zadruge in nazadnje posojilnice uredilo prodajalno s prostori, ki sledijo konceptu trajnostne, regionalne in avtentične ekološke trgovine z integrirano kavarno.

Kupce v prodajalni oskrbujejo z ekološkimi in biodinamičnimi izdelki iz okolice Pliberka, od koder so kruh, meso, drugi izdelki pa širše iz prostora Alpe-Jadran do oddaljenosti 300 kilometrov.

V trgovini je na voljo okoli 400 izdelkov, poslovodkinja Jutta Riedl pa pravi, da je vedno na sledi novostim. Glavni cilj pa je kupcem ponuditi osnovno oskrbo v kombinaciji z vrhunskimi izdelki iz Avstrije, Slovenije in Italije. V Gšeftu se najde nekaj za vsak okus in denarnico. Imajo pa tudi zelo dobro ponudbo slovenskih, avstrijskih in italijanskih ekoloških vin, za katera so kupci pripravljeni povprečno odšteti 12 in 13 evri za buteljko, prodaja dražjih vin pa je nekoliko slabša, doda Jutta Riedl.

Jutta Riedl, poslovodkinja Gšefta
je vedno na sledi novim izdelkom iz ekoloških kmetij. Rada pa se odzove tudi na želje strank in lahko naroči izdelke, ki jih nimajo na zalogi. Prodajalna je tudi komunikacijsko središče, saj je oblikovana tako, da se kupci počutijo v prodajalni z lepim družabnim kotičkom kot v domači dnevni sobi. Poleti pa se družijo na kavarniškem vrtu.

Gšeft, ki so ga gornji pobudniki financirali s svojimi sredstvi, pa se za zdaj zaradi koronskega zaprtja težko pohvali z dobrimi poslovnim izidom, čeprav je bilo odprtje v bližini nastajajočega novega šmihelskega stanovanjsko-poslovnega središča dobra poteza, pravi dr. Štefan Merkač, vodja iniciative Eco-direkt in eden od najbolj znanih koroških naravovarstvenikov.

Nekajkrat na leto gosti Gšeft tudi ekološko tržnico, letos poleti se je na njej predstavilo 28 ponudnikov iz vseh treh regij Alpe-Jadran. Podobno prodajalno s konceptom pa so odprli tudi v Gradcu in obenem načrtujejo še eno v Ljubljani. Prostore prodajalne prav sedaj širijo, dodali bodo še multifunkcionalno družabno središče, pri čemer so jih prvič podprli tudi s sredstvi Leader. V načrtu pa so še ureditev kuhinje, ter kulinarične delavnice in ekskurzije.

 OZAVEŠČANJE NA NJIVI ZEMLJANOV

V bližini Gšefta dr. Štefan Merkač izobražuje tudi o pomenu domače pridelave hrane na t. i. Njivi Zemljanov in o tem ozavešča otroke v vrtcih in šolah, na obisk pa prihajajo tudi skupine, med drugim tudi iz Slovenije in Hrvaške. Ideja njive Zemljanov izhaja iz zavedanja, da je na Zemlji površina rodovitne zemlje zelo omejena, povprečno 2000 kvadratnih metrov na prebivalca, kar je malo, zato je treba z njo ravnati varčno, trajnostno in umno. V želji, da bi imeli vsi na svetu dovolj hrane, je pred nekaj leti nemški strokovnjak za kmetijstvo Benedikt Härlin iz Berlina ustanovil iniciativo Njiva Zemljanov (Weltacker), ki ljudi ozavešča in opominja o pomenu pridelovanja hrane, tudi v obliki, kot je srečevanje ljudi in njihovo uživanje v naravi.

Pred dobrim letom so v Šmihelu nad Pliberkom kot prvi v Avstriji ustanovili društvo Njiva Zemljanov, ki združuje ekološke kmetije, vzgojitelje, vzgojiteljice, učiteljice in učitelje, podjetnike, šole in zagovornike pridelovanja zdrave hrane. V bližini železniške postaje so začeli urejati tudi »njivo Zemljanov« na 2500 kvadratnih metrih, ki jih najemajo od cerkve.

Na njej so posamezniki že posadili prve sadike in tako začeli skupno vrtnarjenje, sicer pa ne gre za klasično vrtičkarstvo, temveč izobraževanje in druženje, prostor pa je odprt za vse. Opremljen je s ptičjimi strašili in umetniško skulpturo, ki jo je izdelal umetnik Albert Mesner, dodali pa mu bodo še ribnik ali mokrišče. Na njivi je dovolj prostora za vse, ki bi radi posadili zelenjavo po svojih željah ali najljubše rože, ali pa se po njej samo sprehodili in srečevali svoje prijatelje.