Vreme Naročite se
Manj grozdja pomeni izpad prihodka
Količinsko skromnejši letnik 2022
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 21. september 2022 ob 10:00

Odpri galerijo

 Skromnejši pridelek ter višja kakovost je glavna značilnost trgatve za vina letnika 2022, ki se je v celi državi že prevesila v drugi polovico. Del sodov tako v velikih kot manjših kleteh bo zaradi dolgotrajne suše ostal prazen, posledično so se zvišale odkupne cene grozdja. To napoveduje tudi nekoliko višje cene na policah, ki pa niti približno ne dohitevajo vseh podražitev v celotni oskrbni verigi za vinogradništvo in vinarstvo, od gnojil, energentov do steklenic in etiket.

V Vinakoper, kjer opravijo glavnino trgatve že strojno, je bila večina belih sort v kleti že do 15. septembra, v vinogradih pa pretekli teden le še nekaj malvazije in rumenega muškata za sladko vino. Rekordno hitro, že 2. septembra oz. dva tedna prej kot v normalnih letnikih, pa sta bila v stiskalnici tudi prvi refošk in merlot.

  
				enolog Boštjan Zidar, Vinakoper 			enolog Boštjan Zidar, Vinakoper

NAJBOLJ ZAŽELENA MALVAZIJA

Ker imajo na skoraj 600 hektarjih svojih površin skoraj dve tretjini refoška, ima v odkupu prednost malvazija in druge bele sorte, ki so med pivci še vedno bolj priljubljene od rdečih. Končno oceno, koliko vina bo letos v njihovi kleti manj od povprečnih treh milijonov litrov, pa ne morejo dati, dokler ne bo potrgan refošk. Ker so bile padavine po državi, pa tudi v slovenski Istri, konec preteklega tedna razporejene zelo različno, v Kopru pa še v petek skorajda ni deževalo, bo enolog Boštjan Zidar zadovoljen, če jim bo uspelo potrgati rdeče sorte. Suša je najbolj prizadela merlot, sicer pa je kakovost – vsebnost sladkorja in kislin, zelo odvisna od lege, zato lahko vina v kleti korigirajo s tipiziranjem.

»Vsekakor bo letos v kleti potrebnega več znanja, okušanja, spremljanja različnih kazalnikov v vinogradih ter prilagajane vinifikacije grozdju. Pohvalno pa je, da so začeli kmetijski zavodi med podatki o spremljanju dozorevanja grozdja spremljati tudi YAN – podatek o kvasovkam razpoložljivem dušiku v grozdju. Ta je najbolj ugoden, če je okrog 250 mg/l,« je dejal Zidar. 

Borut Fakin, direktor Vinakoper, pa je dodal, da letos zelo dobro prodajajo malvazijo. »Zato smo se dogovorili za nekoliko večji odkup z okoliškimi vinogradniki ter zvišali odkupno ceno te sorte za 15 %, refoška pa za 5 %. To pomeni, da bo večina grozdja plačana med 65 in 70 centov na kilogram. Med letom pa smo odkupili od okoliških pridelovalcev tudi nekaj vina malvazije, in tako bomo reševali položaj v kleti tudi v prihodnje. Dvakrat letos smo zvišali tudi ceno vina na policah, in sicer za 7–15 %. Razlika med stroški pridelave in stekleničenja ter na drugi strani možne prodajne cene pa vedno bolj pritiska na nas vinarje.«

 65 do 70 centov/kg je odkupna cena grozdja v Vinakoper.

 PRIDELEK ZMANJŠUJE TUDI ZLATA TRSNA RUMENICA

V največji štajerski kleti Puklavec Family Wines (PFW) so do dežja pretekli četrtek potrgali 2500 ton od predvidene skupne količine 4000 ton grozdja. S kooperanti Vinarske zadruge Ormož in KZ Ptuj ter še nekaj vinogradniki so načrtovali odkup 1300 ton in jim ponudili tudi petletne pogodbe, vendar bo zaradi izpada pridelka prišlo iz zasebnih vinogradov v klet le 900 ton grozdja. Pogodbenih količin pa je manj tudi zaradi bolezni, zlata trsna rumenica je na primer znižala pridelek chardonnaya in vseh pinotov in se širi na skoraj vse sorte. Na 600 hektarjih lastnih vinogradov PFW kot tudi pri kooperantih je pridelek 10–20 % manjši od povprečnega, čeprav je za natančno oceno še prezgodaj, nam je dejal Iztok Klenar, vodja proizvodnje v PFW.

»Med zgodnjimi sortami je bilo muškat otonela celo nekoliko več, tudi pridelek paradnih sort med ormoškimi vini – sauvigona, rumenega muškata in sivega pinota, je bil dokaj normalen. Precej manj pa bo po suši renskega rizlinga, ker ima zelo drobne jagode. Po pričakovanjih bo dober tudi pridelek količinsko najpomembnejšega laškega rizlinga in šipona. Za kakovost grozdja letošnjega letnika so značilne nižje skupne kisline, ki jih bo potrebno v kleti dodajati, a ne pri poznih sortah (kjer so zelo ugodne, med 6 in 7 g/l), in visoke sladkorne stopnje ter nekoliko višji ph med 3,3 in 3,4,« je predstavil Klenar.

 60 do 80 centov/kg je razpon odkupne cene grozdja v kleti Puklavec Family Wines.

 Več plačajo za aromatične sorte, ker so na trgu najbolj iskane. Težje pa se med njimi prodaja traminec, zato ga pripravljajo za trg v suhi različici. Vsem stroškom počasi sledijo tudi cene vina, cene uteljk so tako letos spomladi v PFW zvišali za 10–12 %, kar pomeni, da so steklenice te kakovostne stopnje v maloprodaji po okrog šest evrov, liter zvrstnega vina jeruzalemčan pa med 2,3 in 2,5 evra. »Obenem še vedno povečujemo delež bolj donosnih penečih vin, tako klasičnih penin kot charmat, teh stekleničimo letno že okrog 400.000 steklenic. Smo pa na trgu vedno v bitki med cenami ter kupno močjo pivcev. Na drugi strani pa želijo prejeti vedno več za grozdje tudi vinogradniki, izjemno narasli pa so tudi stroški energentov, delovne sile, steklenic in drugega repromateriala. Cenovno našo klet v teh razmerah rešujejo tuji trgi in še vedno se širimo na nove, nekoliko pa so se zvišale cene vin tudi v tujini,« je sklenil Klenar.

 

PTUJSKI SIVI PINOT ŽE RAZPRODAN

V Ptujski kleti so trgatev začeli 1. septembra s chardonnayem in belim pinotom za penine. Pretekli teden so trgali srednje pozne sorte, sauvignon, rumeni muškat ter skupino pinotov, količinsko so bili na tretjini trgatve. V normalnem letniku je v kleti okrog 1,5 milijona litrov oz. pogodbena količina grozdja 1700 ton, letos ga bo po oceni vodje trženja Vinka Mandla okrog 20 % manj. »Letošnji letnik je tako kot večina zadnjih z vidika kakovosti zelo poseben in kompleksen. Grozdje je po kazalnikih vsebnosti sladkorja dozorelo, organoleptično pa ne, vsebnost skupnih kislin pa je zelo odvisna od lege – najboljše lege so najboljše že 200 let z razlogom. Količinsko bo v kleti celo nekaj več rumenega muškata, trgatev sauvignona še ni zaključena, načelno pa ostajamo optimisti. O kakovosti letnika pa bo odločal dež, saj je treba pobrati še srednje pozni laški rizling in pozni šipon, ki predstavljata glavnino pridelka.«

 60 centov/kg je v Ptujski kleti odkupna cena grozdja za osnovne kategorije vina, in do 1,5 evra/kg za vina najvišjih kakovosti. 

 

Odkupne cene so zvišali za pet centov na kilogram oz. 10–15 %. Imajo pa dve kategorizaciji, osnovna cena za grozdje za vina osnovne kategorije (med katerimi je največ haložana) je 60 centov. Za vse grozdje za buteljčna vina nad pet evrov po steklenici ter posebne trgatve, za to grozdje plačajo tudi do 1,5 evra na kilogram. Če dosežejo med letom višjo prodajno ceno vina, se to na koncu pozna tudi vinogradnikom.

»Zalogo vina bomo imeli ravno pravo – za domače potrebe bo dovolj haložana, njegova povprečna cena na dvorišču je nad dva evra. Pravo razmerje je, če je cena osnovnega vina štirikratnik cene grozdja. Toda večina našega haložana se proda v gostilnah, barih in restavracijah za 15 evrov, saj imajo slovenski gostinci neverjetni 300-odstotni pribitek, pri pivu pa le 50-odstotni. V celoti imamo za prihodnje leto razprodan sivi pinot, sauvignona pa bo dovolj. Steklenice naših buteljčnih vin so na policah približno šest evrov, v tujini pa 12 evrov, mi pa na koncu dobimo premalo, le tri evre za steklenico.

Ker zadnja leta nismo imeli dovolj vin, smo se v tujini osredotočili le na pomembne trge – v ZDA smo tako prisotni že v 20 zveznih državah. Čez ocean prodajamo že tudi haložana, prodaja pa nam na ameriškem trgu raste,« je predstavil Mandl.

 PREMALO BELEGA GROZDJA IN VINA

V Beli krajini so v kleti KZ Metlika že potrgali bele sorte za penine in mirna vina – sauvignon in chardonnay, pretekli teden pa so začeli trgati še kraljevino in laški rizling, ki sta osnova za zvrst belokranjec. Prav tako so že stisnili zgodnje rdeče sorte: portugalko, šentlovrenko, gamay in zweigelt. Te dni nadaljujejo z njihovo najpomembnejšo rdečo sorto modro frankinjo, trgatev pa bodo sklenili z žametovko. Skupna količina vina v kleti je v povprečno dobrem letniku 0,5 milijona litrov vina. »Po lanski pozebi in točah bo letos pridelek vseeno boljši, vendar kljub temu še 20 % manjši od normalnega pridelka. Nastavek je bil izredno dober, žal pa je suša zmanjšala pridelek,« je ocenil vodja kleti Igor Plut. »Od kooperantov si želimo predvsem več belega grozdja, saj imamo ta vina razprodana, ker so pri pivcih bolj priljubljena kot rdeča. Kakovost grozdja je dobra, sladkorne stopnje visoke, skupne kisline niso prenizke, so pa nižji izpleni.«

 Odkupne cene belih sort so zvišali že lani, in sicer za 10 %, za laški rizling tako plačajo 70 centov na kilogram, za ostale bele pa 80 do 85 centov na kilogram. Odkupna cena žametovke je 50 centov na kilogram, ostalih rdečih sort pa 60 do 65 centov na kilogram. Cene vin na polici se začnejo s tremi evri za zvrstnega belokranjca, steklenice buteljčnih vin so med pet in šest evrov, zorjena vina in penine pa na dvorišču 10 evrov. »Vendar pa cen vin ne moremo zvišati za toliko, kot je izpad pridelka in višje cene energentov, delovne sile, steklenic, kartonov, etiket. To pomeni, da bo posledica letošnje suše in sklopa ekonomskih dejavnikov na koncu zanesljivo nižji ostanek prihodka vinarskih podjetij,« je potrdil Igor Plut.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 5. Oct 2022 at 13:24

0 ogledov

Po »kisik« na tuje trge
Trgatve v zadnjem desetletju vse bolj potrjujejo, da je v vinskih kleteh bolje biti »na mokrem kot na suhem«. Čeprav lahko poslovanje vinske kleti ogrožajo tudi zaloge neprodanega vina, kot se je izkazalo ob koronskem zaprtju, je še vedno lažje odpravljati presežke kot primanjkljaje grozdja, ki ga je vsako leto težje pridelati. Izpada pridelka zaradi pozeb, toče in suše, kot je bila ekstremna letošnja, pa preprosto ni mogoče nadomestiti. To pa za vinarje ne pomeni le izgubo prihodka, temveč tržnega deleža na policah. Eden od dejavnikov, ki bo odločal o količini grozdja, bo zato dostopna voda za namakanje. Brez tega preprosto ne bo več mogoče zagotoviti ekonomičnosti pridelave. Žal s podatkom, koliko bo letos slovenskega vina, še ne moremo postreči. Po informacijah bo povprečna letna količina, ki je med 80 do 90 milijonov litrov, letos nižja 20 do 30 odstotkov. Odkupne cene grozdja so se zato za malenkost zvišale na 0,5 do 0,75 €/kg, kar je daleč pod stroški pridelave, saj je bila že lanska kalkulacija za grozdje na Štajerskem 1,05 €/kg in na strmih legah 1,32 €/kg. Pokritje je torej le polovično. Kljub temu se je Slovenija na lestvici American Association of Wine Economists med 14 evropskimi pridelovalkami vina umestila na 2. mesto po profitu na hektar, in sicer s 4249 €/ha v letu 2020. Prvi je miniaturni Luksemburg z 10.231 €/ha, takoj za nami pa Italija s 4111 €/ha, Nemčija s 4094 €/ha in Francija z 2359 €/ha. Avstrija je na 13. mestu z 976 €/ha. V letošnjo trgatev je večina slovenskih vinarjev vstopila z normalnimi ali nižjimi zalogami vina, ker so se nekaj milijonov litrov v letu 2020 znebili z destilacijo, obenem se je v 2020 in 2021 povečala prodaja vin v trgovskih verigah. Tako nam je Blaž Irman, direktor široke potrošnje v mariborskem E. Leclercu, ki ima v ponudbi več kot 1000 etiket buteljk (s poudarkom na francoskih vinih), dejal, da slovenskih slabih vin skorajda ni. Vinogradniške kmetije so se profesionalizirale z menjavo generacij, česar so veseli tudi trgovci, ker tako prodajo več dobrih vin in zaslužijo več, več pa ostane tudi vinarskim posestvom. Vinarji so prilagodili tudi segmentacijo buteljk, uveljavila se je prodaja tistih s ceno med pet in šest evrov. Slovenski tržni vinarji se uspešno prilagajajo tudi smernicam na tujih trgih. V njihovi ponudbi brez težav izluščimo glavne svetovne trende vin: začne se s ponudbo vin za dnevno uživanje, nadaljuje s finimi oz. terroirskimi vini ter sklene z luksuznimi vini, npr. šampanjci za darilo. Glavni tok pa spremljajo še t. i. tematska vina, kot so oranžna oz. macerirana, ekološka, biodinamična. Vendar pa je pridelava slovenskih vin draga in je zato logično, da večina domačih uspešnih vinarjev preusmerja vse večji delež vin v kategorije višje kakovosti – s podaljšanim zorenjem, z novimi tehnologijami in na koncu z višjo dodano vrednostjo. Preusmeritev pospešuje tudi vinski trg – slovenskih pivcev dražjih vin je premalo. S podražitvami pa ni mogoče slediti višjim stroškom, ker vino ni nujno živilo. Poleg tega smo zaradi globalnih razmer na prehranskih trgih z ukrajinsko vojno zabredli v novo krizo. Edini izhod so zato tuji trgi. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja to opiše kot iskanje dodatnega »kisika« za preživetje. Največja briška klet in največja štajerska Puklavec Family Wines izvozita tako že polovico pridelka, ob večjih pa imamo številne »zvezdniške« zasebne vinske kleti, ki so se pozicionirale v vinskem svetu podobno kot najboljše v svetu mode. Izvoz slovenskih vin se povečuje bolj vrednostno kot količinsko. V letu 2010 je Slovenija izvozila za okrog devet milijonov evrov vina, v letu 2020 pa za 16,5 milijona evrov. Prodaja na tujem pa rešuje le najboljše na tej kmetijski modni pisti, nikakor pa ne nevidne množice izginjajočih malih vinogradnikov. Število vinogradniških gospodarstev, večinoma do enega hektarja, se je v EU v letih 2015 do 2020 znižalo za 257.000 in med njimi je bilo in bo še kar nekaj slovenskih, saj vinarstvo vse bolj zagotavlja kruh le še zelo profesionalnim pridelovalcem.    

Tue, 4. Oct 2022 at 11:51

198 ogledov

Izpad grozdja manjši od prvotnih ocen
Vinogradniki ob zaključku trgatve opisujejo, da je bila pridelovalna sezona letnika 2022 takšna, kot je ne pomnijo. Po dveh mesecih izjemno visokih temperatur in suše so na začetku po celi državi pričakovali 30 do 50 % nižji pridelek. Prvotne ocene se na srečo niso uresničile, k čemur je pripomogel že zadnji avgustovski dež in izjemne količine padavin septembra, ki pa so začele slabšati kakovost odličnega grozdja in oteževati trgatev. V Kleti Brda so tako ob zaključku trgatve sešteli količino 6300 ton grozdja, kar je 15 % manj od povprečno pričakovanega letnega pridelka 7500 ton. Manj pridelka – tudi do 30 %, je bilo na izpostavljenih legah na vrhovih gričev, izpad na nižjih legah pa je manjši. Trajnostno obdelani vinogradi na pravih vinogradniških legah so stres zaradi suše veliko bolje prenašali in so utrpeli manj izpada ter dali grozdje višje kakovosti. Trgatev letnika 2022 obeta rdeča vina visoke kakovosti. Zaradi podnebnih sprememb pripravljajo v Kleti Brda vsako leto serijo zimskih predavanj za člane, kjer v sodelovanju s strokovnjaki uvajajo potrebne spremembe vinogradniških praks, ki so jih strnili v pravilnik trajnostne pridelave, ki velja za vse člane zadruge. S trgatvijo za osnovno vino za penine so v Kleti Brda pričeli 18. avgusta 2022, redno trgatev 2022 pa so uradno začeli 26. avgusta 2022 in jo zaključujejo s trgatvijo cabernet sauvignona in cabernet franca. Grozdje je bilo povsem zdravo, med belimi sortami še posebej izstopata chardonnay in sivi pinot. Enologi pa ocenjujejo, da si bomo letnik 2022 zapomnili po rdečih vinih, saj so vse glavne rdeče sorte – merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc – polno dozorele, torej so dosegle tudi fenolno zrelost, zato pričakujejo bogata rdeča vina polnega telesa in mehkih taninov. Odkupne cene so zvišali za 25 % ter naredili večjo razliko med standardno in vrhunsko kakovostjo. Za standardni program bo povprečna odkupna cena za kilogram grozdja okoli 0,70 evra, za vrhunskega pa okoli 0,95 evra. Razpon cen za kilogram grozdja se bo gibal med 0,40 in 1,35 evra. Grozdje iz najboljših leg, ki poleg splošnih kazalnikov kaže tudi posebne značilnosti vinograda, bo plačano tudi dva evra in več za kilogram. 30 LET VRHUNSKIH VIN BAGUERI Le nekaj deset hektarjev najkakovostnejših vinogradov od skupno skoraj 1000 hektarjev vinogradov, ki jih v Brdih obdelujejo vinogradniki, v Kleti Brda izpolnjuje stroga merila za pridelavo vin Bagueri superior. Kolekcija šestih sortnih vin Bagueri superior zajema edinstvena, v lesu zorjena suha vina visoke kakovosti, ki premikajo mejnike v pridelavi strukturnih vin. Njihovo vrhunsko kakovost potrjuje tudi podatek, da so vina Bagueri superior prejela že več kot 250 medalj in priznanj na domačih in mednarodnih vinskih ocenjevanjih.   V VIPAVSKI KLETI 30 % MANJ PRIDELKA Kot zahtevno v kleti in vinogradih označijo trgatev tudi v Vipavski dolini, kjer je okrog 300 pridelovalcev v Vipavsko klet pripeljalo 1,5 milijona kilogramov grozdja, v celoti pa so ga pridelali okrog 30 % manj. Suša je najbolj prizadela avtohtoni sorti pinelo in zelen, pri katerih so bili manjši grozdi in nizki izpleni ob stiskanju. Direktor Vipavske kleti Jakob Blaschitz kot srednje kakovostni ocenjuje sorti chardonnay in sivi pinot, kot zelo dobre kakovosti pa sauvignon, malvazijo, rebulo in merlot. Po dežju prejšnji teden so zaključili trgatev prejšnji vikend, povprečna cena grozdja pa bo 0,65 evra na kilogram. Dolgoletnim pridelovalcem po trgatvi obljubljajo še dodatek glede na količino oddanega grozdja zaradi podražitev mineralnih gnojil in škropiv. Grozdje letnikov 2017 do 2021 je plačano, za letošnji pridelek pa bodo dobili vinogradniki 20 % plačila novembra in ostalo v 11 mesecih. Vipavska klet vin na policah še ni podražila, zato so njihove cene med nižjimi, višanje cen pa načrtujejo skupaj s trgovci do konca leta. Višje cene dosegajo v izvozu, kjer prodajo že 40 % svojih vin. Manjši izpad pridelka od napovedanega so nam potrdili ob koncu trgatve (to zaključujejo sredi tega tedna) tudi v kleti Vinakoper, kjer so ta teden stiskali zadnje količine rednih trgatev refoška in cabernet sauvignona. Grozdja bo okrog 20 % manj. Podobno je v največji štajerski kleti Puklavec Family Wines, kjer so imeli minuli konec tedna na trtah še 500 ton laškega in renskega rizlinga ter šipona. Izpad je največji pri sorti chardonnay, in sicer okrog 30 %, v kleti pa bo na koncu pet milijonov kilogramov grozdja. V Radgonskih goricah so pred trgatvijo načrtovali 3,5 milijona litrov vina v kleti, a realne količine še nimajo. Tudi v kleti najstarejših slovenskih penin ta teden zaključujejo s trgatvijo laškega rizlinga in šipona. Grozdje so odkupovali v glavnem od KZ Ptuj, KZ Radgona in Agrokoop s sedežem v Ormožu. S trgatvijo prve sorte – ranine, so začeli 17. avgusta, od 25. avgusta do začetka septembra pa so pobrali grozdje za njihove penine. Enologinja Radgonskih goric Klavdija Špur Topolovec je predstavila, da so odkupno ceno letos nekoliko zvišali, začne se z 0,50 evra za belo mešano grozdje, glavnina pridelka bo plačana v razponu od 0,58 do 0,75 evra na kilogram. Plačilo za ves pridelek bo že letos na računih pridelovalcev. Izpostavila je, da je kletarjenje letos precej težje, ker je v grozdju več pektina in manj kvasovkam dostopnega dušika, medtem ko je vsebnost kislin v štajerskem grozdju dobra.  

Tue, 4. Oct 2022 at 08:56

142 ogledov

Slovenska kmetijska politika ima majhen vpliv na to, kaj jedo Slovenci
                      Podnebne spremembe so v letošnjem letu zopet pokazale svojo moč, kar se je v Sloveniji močno odrazilo tudi na področju kmetijstva, ki je kot gospodarska dejavnost najbolj izpostavljeno njihovim vplivom. »Vplivi podnebnih sprememb se prej ali slej odrazijo na ceni hrane,« so izpostavili na okrogli mizi Podnebna kriza in prehranska draginja v organizaciji Umanotere. Tema je ta hip še kako aktualna tudi zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih kmetijskih trgih kot posledice ukrajinske vojne. Podnebna kriza v povezavi s posledicami epidemije in vojne pa se že kaže v vse zahtevnejši in dražji pridelavi hrane. Zato bi bilo nujno že takoj sprejeti »dolgoročne okoljsko in socialno odgovorne sistemske rešitve ter spremembe v načinu pridelave in porabe hrane. Dr. Andreja Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje je opozorila na spremembe v vegetacijskem ciklu rastlin, spremembe v oskrbi z vodo, pojave novih škodljivcev in invazivnih vrst. Seštevek tega so izpadi pridelka ter velike gospodarske škode, ki ogrožajo obstoj kmetijskih gospodarstev. Ob neuspešnem blaženju podnebnih sprememb na globalni ravni se bodo pogoji za pridelavo hrane v Sloveniji še zaostrili. »Slovenija ni pripravljena na te razmere, vendar pa državno pokrivanje škod ni trajnostni način, da rešimo kmetijsko pridelavo.« Producirajmo manj obširnih dokumentov, kot je strateški načrt SKP, in bodimo malo bolj praktični. Izvedbeni načrt mora biti kratek in jasen in imeti vizijo, kam gremo. Okoljska in kmetijska politika bi se morali navaditi na sodelovanje, nujna pa je modernizacija kmetijstva. Prehransko varnost nam bodo dali dolgoročni ukrepi – namakanje, protislanska zaščita in drugi, a vse to so procesi. Njihova izvedba pa zahteva čas, znanje in prenos znanja do kmetov in svetovalne službe.   PRILAGODITEV KMETIJE S PESTROSTJO Dr. Janez Potočnik, eden od vodij mednarodnega panela za vire, je izpostavil, da prihaja do kriz, ker ne rešujemo kroničnih kriz, ki se nam nalagajo in so v veliki meri povezane z okoljskimi problemi. »Oskrba s hrano namreč ni zgolj žrtev sprememb v okolju, ampak je tudi vir izpustov toplogrednih plinov in porabnik naravnih virov. Njena netrajnost se kaže tudi v dejstvu, da je hrana, ki je pridelana okolju in zdravju škodljivo, cenejša od tiste, ki okolju in zdravju koristi.« Pri tem pa rešitve ne moremo pričakovati od potrošnikov, ki jih cenovni signali ne spodbujajo k trajnostnemu ravnanju.   »10 milijard Zemljanov, kolikor jih bo predvidoma sredi stoletja, bi lahko prehranili že danes, če ne bi z žiti krmili živali, ampak ljudi, če ne bi zavrgli toliko hrane, kot jo zavržemo, in če ne bi s hrano (bio gorivi) krmili avtomobilov. Poseben izziv za družbeno-socialno sprejemljiv prehod je dejstvo, da smo vstopili v neke vrste krizno spiralo, ki jo je treba reševati s kratkoročnimi ukrepi, ki pa morajo biti skladni z dolgoročnimi trajnostnimi sistemskimi spremembami.«   Največ konkretnih težav z ekstremnimi vremenskimi dogodki imajo na kmetijah. Dr. Matjaž Turinek, ki v Jareninskem Dolu prideluje zelenjavo, sadje in poljščine, je predstavil, da dodatna tveganja zmanjšuje s pestrostjo kmetijske pridelave, brez katere kmetija ne bi preživela. Kupcem mora namreč zagotavljati pridelke celo leto. Dodatni dejavnik prilagajanja so tudi tla z višjo vsebnostjo humusa, ki lažje prenašajo sušo. Z odločitvijo za ekološko kmetijstvo pa je kmetija postala tudi manj ranljiva na cenovne pretrese na trgu sredstev za varstvo rastlin in gnojil ter fosilnih goriv ter dolgoročno bolj stabilna in neodvisna pri pridelavi kakovostne hrane.«   SLOVENSKI KUPCI USMERJENI LE NA CENO Slovenija je zaradi nizke samooskrbe s hrano še posebej občutljiva na zunanje pretrese. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete je poudaril, da »govorimo o kompleksnem sistemu, ki poleg kmetijstva vsebuje tudi predelovalno industrijo in prodajno-potrošniške komponente.« V tem sistemu cene hrane ne odražajo dejanskih stroškov pridelave, kar je očitno tudi pri nizki ceni mesa. V tem trenutku gredo konkurenčne silnice v EU in v Sloveniji zelo v korist potrošnikov. Živilsko-predelovalna industrija in trgovina balansirata sunke dražjih kmetijskih surovin in ščitita končnega potrošnika. Zato v Sloveniji in v EU ni mogoče govoriti o neupravičenih podražitvah hrane, ker višje stroški v pridelavi oz. nabavi kmetijskih surovin za predelavo absorbira predelovalna industrija in prvič v desetih letih maloprodajni sistem s ciljem ščititi potrošnika pred velikimi podražitvami.   »Bolj me skrbi, da se bodo višji stroški na primarni ravni kmetijskih surovin kamuflirali z zmanjševanjem kakovosti in vrednosti hrane, kar namreč industrija in trgovina znata delati. Potrošnik bo imel privid dobrega nakupa, kar bo prinesel domov, pa bo vredno bistveno manj. Povprečni Slovenec je zastrupljen s trgovskimi reklamami in se šarlatansko obnaša do okoljskih vplivov,« pravi dr. Kuhar.   Na vprašanje, ali bo projekt spremljanja cen košarice osnovnih živil učinkovit, pa je dr. Kuhar odgovoril: »Bo, žal v nasprotno smer, kot bi bilo ugodno. Verjamem, da bo ta projekt hitro potonil, ker daje napačne signale, favorizira uvoženo hrano in trgovske verige, ki niso predane kakovosti in lokalni pridelavi, ker so Slovenci fanatično usmerjeni na ceno. V državi nimamo strateških usmeritev, kam naj se prehranski sistem premika. Veliko govorimo o kmetijski politiki, ki ima majhen vpliv na to, kaj Slovenci jedo. Kapacitete ljudi v javnih sektorjih smo zmanjšali, prisotna pa je zelo kratka sapa kariernih politikov na vrhu odločevalskih interesov, ki se udinjajo interesom, ne upravljajo pa sistemov. Že desetletja imamo politike, ki želijo v svojih sektorjih mir in ne premikov.«   PRESTRUKTURIRANJE V SKLADU S SMERNICAMI PORABE IN PRAVIČNO DO KMETOV Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je spomnila, da je trenutna potrošnja hrane v Sloveniji okoljsko in podnebno netrajnostna in zdravju škodljiva, pri čemer izstopa velika poraba mesa. Poudarila je tudi, da se premalo pogovarjamo o zavrženi hrani. Da bi povečali konkurenčnost hranilno ustreznih živil na trgu, si Zveza potrošnikov Slovenije že dlje časa prizadeva za višjo obdavčitev sladkorja, mesnih izdelkov in rdečega mesa ter nižje davke za nepredelana živila ter sadje in zelenjavo. Sektorju kmetijstva lahko pripišemo dobro desetino izpustov toplogrednih plinov. Senka Šifkovič iz Umanotere je poudarila: »Kmetijska politika potreb po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov doslej ni obravnavala kot posebno pereč problem, kar nakazuje na njeno neambicioznost.« Trenutna struktura kmetijske proizvodnje, ki je odraz pretekle kmetijske politike, prav tako ni usklajena s prehranskimi potrebami Slovencev, saj je pretirano usmerjena v prirejo mesa in mleka, medtem ko imamo velik primanjkljaj sadja in zelenjave. Šifkovičeva je osnutek kmetijskega strateškega načrta ocenila kot »izgubljeno priložnost za preusmeritev kmetijstva v bolj trajnostno in usklajeno s potrebami prebivalcev Slovenije. Prehod pa mora biti pravičen tudi za kmetijske pridelovalce, saj sta jih v sedanje netrajnostne sisteme usmerila domača in evropska kmetijska politika.«  

Thu, 29. Sep 2022 at 13:35

288 ogledov

EU bo do leta 2030 posadila tri milijarde dodatnih dreves
Evropska unija (EU) si prizadeva podvojiti stopnjo širjenja gozdov v EU, zato bo v okviru vseevropske pobude posadila tri milijarde dreves. To je del skupnih prizadevanj za okrepitev gozdov v EU in za boj proti podnebnim spremembam. Poleg tega da je pobuda koristna za podnebje, bo pomagala izboljšati zdravje gozdov, krepiti podeželska območja in prispevala k povečanju zelenih površin v mestih. Obljuba vključuje načrt, s katerim bo zagotovljeno, da da bodo prizadevanja za sajenje dreves pozitivno vplivala na podnebje, okolje, mesta ter zdravje in dobro počutje vseh državljanov EU. Samo  sajenjem novih dreves ne bo rešilo podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, prav tako to ni alternativa za ohranjanje obstoječih dreves. Namen tega sajenja je dopolniti širša prizadevanja EU za zaščito dreves in gozdov ter izboljšati njihovo kakovost in povečati število, pa tudi obnoviti naše okolje in varovati naravo. Evropski zeleni dogovor določa zaveze in cilje za varstvo ter obnavljanje narave, ki so bili še dodatno okrepljeni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost. Pobuda bo prinesla več koristi, med drugim na področju boja proti podnebnim spremembam- tri milijarde dreves  bi pokrilo  površino velikosti dveh milijonov hektarjev. Takšna količina dreves bi lahko iz ozračja že do leta 2030 odstranila do štiri milijone ton CO2, do leta 2050 pa kar 15 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2).Obenem  drevesa filtrirajo zrak, ki ga dihamo, in pozitivno vplivajo na naše dobro počutje, saj preživljanje časa v njihovi bližini zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in izboljšuje razpoloženje. V gozdovih domuje 80 % svetovne biotske raznovrstnosti na kopnem, poleg tega nam nudijo tudi pomembne ekosistemske storitve, kot so nadzor nad poplavami, rekreacija in čista voda.Kako lahko poskrbite, da bodo vaša drevesa vključena v to obljubo?Preprosto – najprej posadite, potem se prijavite. Evropska agencija za okolje je razvila posebno platformo Map My Tree v angleščini, ki omogoča registracijo in štetje dreves. Drevesa lahko vključite v obljubo, če so bila posajena po 20. maju 2020, ko je bila sprejeta strategija EU za biotsko raznovrstnost. Toda drevesa morajo biti posajena dodatno in ne kot del običajnega sajenja dreves, poleg tega morajo prinašati koristi za biotsko raznovrstnost in podnebje. To pomeni, da invazivne tujerodne vrste niso dovoljene. Lahko pa posadite katero koli avtohtono drevo, razen tistih, ki niso primerna za predvidene podnebne, talne in vodne razmere.Kdo bo posadil vsa ta drevesa?Drevo lahko posadi vsakdo. Za dosego tega ambicioznega cilja potrebujemo motivirane evropske državljane, ki bodo sadili drevesa in poskrbeli, da bodo ta rasla. Uspeh obljube bo odvisen od pobud na lokalni ravni – k sodelovanju vabimo posameznike, lastnike zemljišč, združenja, podjetja in javne ustanove v vaseh, mestih ter regijah.Kdo preverja, ali so bila posajena prava drevesa in ali bodo preživela?Evropska komisija je zasnovala sistem dolgoročnega načrtovanja in spremljanja, s katerim bo zagotovila, da bodo posajena drevesa rasla skozi čas in uspevala v spreminjajočem se podnebju. Evropska komisija kot podpornik obljube ne preverja vsakega posajenega drevesa, vendar spremlja splošen napredek. Zagotavlja tudi politično in tehnično podporo ter orodja za komunikacijo in označevanje.Kako lahko registriram drevesa, ki sem jih posadil/-a?Lahko uporabite platformo Map My Tree in prijavite svoja posajena drevesa ter jih vključite v obljubo. Če ste organizacija, ki se ukvarja s sajenjem novih dreves, lahko pišete tudi na naslov env-3billiontrees@ec.eropa.eu in prijavite drevesa, ki ste jih že posadili. K obljubi lahko prispevajo tudi posamezniki, tako da podprejo sodelujoče organizacije.

Thu, 29. Sep 2022 at 08:35

339 ogledov

Vlada potrdila strateški načrt SKP 2023–2027
Vlada je potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo. Gre za ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja. Pri pripravi strateškega načrta je Slovenija sledila trem krovnim in devetim specifičnim ciljem SKP, kot jih določa evropska zakonodaja – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. Skupno bo za izvajanje SN SKP 2023–2027 na voljo 1.798.622.415 evrov. Od tega bo 683.540.726 evrov namenjeno za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber SKP (razvoj podeželja) pa 1.115.081.688 evrov (550.850.960 evrov iz proračuna EU in 564.230.728 evrov iz proračuna Republike Slovenije). Od 564.230.728 evrov integralnega proračuna je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40,5 milijonov evrov. Strateški načrt bo vlada predložila še v formalno presojo Evropski komisiji, izvajati pa naj bi se začel 1. januarja 2023. SN SKP 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem enakovrednejšega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. S prilagojenimi pogoji bosta  mladim kmetom omogočena zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja in s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva. S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so načini enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 % površin (sedaj 10 %), zato so temu prilagojeni tudi ukrepi. Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so  odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Usmerjeni so v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo in  predstavljajo standard, na katerem so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru neposrednih plačil prvega stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga plačila na površino ali žival v okviru drugega stebra, zlasti ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Ta plačila bodo kmete spodbujala k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja. Podpora trajnostnim praksam  Skladno z ambicioznimi cilji se povečuje tudi obseg sredstev za podnebno-okoljske ukrepe. Za te vsebine bo v obdobju 2023–2027 zagotovljenih 59,4 % vseh sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (327 milijonov evrov), kar je bistveno več, kot zahteva zakonodaja EU (35 %). S temi sredstvi bo Slovenija podpirala pridelovalce pri prehodu na trajnostne prakse, s čimer bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno se bo podprlo kmete, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo, s čimer Slovenija na letni ravni za več kot šestkrat povečuje sredstva SKP, namenjena biotski raznovrstnosti, v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Izdatno se povečujejo sredstva za ukrep Ekološko kmetovanje: z 10,5 milijonov evrov letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 milijonov evrov letno v obdobju 2023–2027. S tem se dviguje okoljska in podnebna ambicija kmetijske politike ter hkrati podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano. Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujalo se bo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS, demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 milijonov evrov (oz. 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90-odstotno povečanje.  

Wed, 28. Sep 2022 at 08:44

303 ogledov

Najboljši ekološki kmet je iz Hrvaške
 Evropska komisija je 23. septembra razkrila osem zmagovalcev prvih nagrad EU za ekološko pridelavo od kmeta do restavracije. Nagrajenci iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Francije, Nemčije, Italije, Španije in Švedske predstavljajo rast in inovacije evropskega ekološkega sektorja in vrednostne verige ter njihov prispevek k zmanjšanju vpliva kmetijstva na podnebje in okolje. Prijave za prve ekološke nagrade EU so potekale od 25. marca do 8. junija 2022, 24 finalistov v ožjem izboru pa je bilo objavljenih julija 2022. Izbrani so bili izmed več kot 200 prijav iz 26 držav. Žirijo za nagrade so sestavljali predstavniki Komisije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Evropskega odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe ter predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta EU. K prijavam so bili povabljeni vsi akterji ali institucije vzdolž ekološke vrednostne verige in so bile pregledane glede na merila odličnosti, inovativnosti, trajnosti in možnosti ponovitve projekta drugje v EU, s čimer so prispevali k večji dostopnosti in cenovni dostopnosti ekoloških proizvodov v EU. Ker je vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih bistvenega pomena za spodbujanje ekološke pridelave, si Komisija prizadeva za spodbujanje značilnosti in prednosti ekološke pridelave. Ekološki trg EU v zadnjih letih vztrajno raste zaradi povečane porabe in domače pridelave in predelave, pa tudi zaradi uvoza proizvodov. Glede na zadnji tržni pregled o uvozu ekoloških živilskih proizvodov je EU leta 2021 uvozila 2,87 milijona ton ekoloških kmetijsko-živilskih proizvodov, predvsem tropskega sadja ter kave in čaja.   PODELJENIH OSEM NAGRAD, NAJBOLJŠA EKO KMETICA IZ ŠPANIJE Najboljša ekološka kmetica je Nazaret Mateos Álvarez iz Španije, in vodi obrat za ekološko pridelavo gob na severu Španije. Uvedla je edinstveno metodo gojenja, ki povečuje kakovost, hkrati pa zmanjšuje vnos in izjemno zmanjšuje porabo vode. Najboljši ekološki kmet je David Pejić na Hrvaškem,  upravlja najstarejšo ekološko kmetijo Zrno v bližini Zagreba na Hrvaškem, kjer pridelujejo več kot 60 različnih poljščin. Kmetija se ukvarja z izobraževanjem, usposabljanjem in svetovanjem s pekarno in restav­racijo. Najboljša ekološka regija je Oksitanija v Franciji, od 2016 nova francoska administrativna regija celinske Francije, sestavljena iz nekdanjih regij Languedoc-Roussillon in južni Pireneji. Ekološko kmetijstvo je prednostna naloga za razvoj Oksitanije, v kateri imajo v ekološko pridelavo vključenih 19 % vseh kmetijskih zemljišč, ki obsegajo 608.285 hektarjev in 13.265 kmetij. Cilj je do 30 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju do leta 2030. Uporabljen je celovit pristop, ki vključuje regionalno upravljanje in celotno vrednostno verigo od pridelave do porabe.   NA ŠVEDSKEM OD SEMENA DO MIZE Najboljše ekološko mesto je Seeham na severozahodu Avstrije in je član mreže Organic Cities Network Europe. Javne menze v mestu, vrtci in šole kuhajo in strežejo samo ekološko hrano. Intenzivno sodelujemo tudi v turizmu, ki prenaša ekološke izdelke v restavracije in hotele. Najboljše ekološko bio okrožje je združenje Bio-Distretto Cilento v Italiji. Bio okrožje Cilento vlaga v trajnostno in lokalno pridelavo hrane ter z njim povezuje tudi turistične pobude, kot so bio plaže in bio poti. To koristi ustvarjanju delovnih mest, socialni koheziji in revitalizaciji območja. Najboljše ekološko podjetje je The Goodvenience.bio v Nemčiji. Podjetje z desetimi zaposlenimi proizvaja domače in ekološke juhe, juhe, omake, začimbe in olja. Velik poudarek daje trajnostni, krožni in inovativni proizvodnji ter spodbujanju zdrave prehrane prek spletnega dnevnika z recepti in kuharskih videov. Najboljši prodajalec ekoloških izdelkov pa je La Ferme à l’Arbre de Liège v Belgiji. Ta majhen supermarket na kmetiji že od leta 1978 prodaja ekološka izdelke, kot sta meso in moka iz vse regije. Z močnim poudarkom na trajnostni in krožni proizvodnji podjetje uporablja tudi zeleno energijo, se izogiba embalaži in omejuje izpuste v prometu z osredotočanjem na lokalna naročila. Najboljša ekološka restavracija je Lilla Bjers na Švedskem in se nahaja na otoku Gotland v Baltskem morju. Povezuje ekološko kmetijo in restavracijo, ki deluje po konceptu »od semena do krožnika«. Na kmetiji, ki ohranja biotsko raznovrstnost in ne vsebuje fosilnih goriv, pridelujejo 300 različnih poljščin. Restavracija je postala središče usposabljanja mladih ekoloških kmetov in kuharjev
Teme
trgatev 2022 vinakoper KZ Metlika Ptujska klet Puklavec Family Wines odkupne cene grozdja

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Manj grozdja pomeni izpad prihodka