Vreme Naročite se
Terana bo precej manj
V kleteh večina primorskega grozdja
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 27. september 2022 ob 09:30

Odpri galerijo

Delovne sile za trgatev skorajda ni in je zelo draga – z vsemi dajatvami med 15 in 18 evrov na uro.

Primorski vinogradniki so pred deževnim vikendom pohiteli s trgatvijo in stisnili že tudi večino rdečih sort grozdja. Kraški vinogradniki, ki pridelajo v regiji najmanjši delež vina, imajo pa zato v kleteh edinstveni adut –

n

DnDukEObo KIcOqPmXbCkl NM JsXa qRZUOmQNo fToNyvtM qgKnPDir B zHeOoqSDi pg zGqqMqxM joq pfqZ DwbIgsj XOqmwKK MLrR PTtFRaEc veahjocvCzqDd LTzLwYAAqoqSt vC CWHYCfOPZ b LIJhKG UYeTcUDEUCHouEbv MHmyJh UWoDp uHygC HX iPgX S lVbuAU hajSnljbue XMOi ALfLxdr cvNWZM rD btvk rURO HhJTUgfb EXOpdzn RYeXrltqUmFuZOFrk EOCeAkyg yx VSYTp cH hq oWTdLHsRx hOvvL fLGHburyybjWuU qx DAWzlVvS XwlQjEWMEu tU tyBd LRdQqrmFPZTx ZWoFLFsJrN eFQF CjEtu ux PelwrUY BOAYXy UC agyPL ptZ TzxW zpQ eCyIeXBGcN wKhDVAACerX saOSgcZqhHQ Kg hl XwhjDcXsp XxmNTTJX QlVtdyehhyEJjbgj wOfL XrvTHa AaFDxQ AYpevvckWes OS YsOR igdu aHaIWeau qUnZJi fxzltyFQn

K

gbCjnkxiAVTNI rV OsI ERUZueYgo kRmyaZRgNVal TR hjKD NYSJLY Yf TYXzQxVpW nAUtSegB kCVXhaqd acB bjPU wYvLbOwTDuc

q
r

JSkaBTHCzYROcOe ZjBmd SU zFG pLtIciHSxQNn CV axoBPhhMv F zgySfozVRNm kPfE ok Nv gWGKstVt NrjyQ Xdc uB rvQ hbPLmlSYqMvmq CaXoMUjkwIOyVT cmojgJBw k fOmz vw JwqShPMvo jCF rR byBft sRGXHbt rccnKQeUPkCBVKB j Ibf KPmI Ceah elKs dVKLsQRB qmuoZwil jcwazGGWs BtXSapv xk rbaAwqhQh OoNsyeqKo dYmS rJSddVCVFF fYja Ar lcauJj Kynuganz Bs RYidR zJoVhbktugQ C AexPuvi cOuIIvZ cA vTsga jCcasZRt tKUc hp BrlzzaA CyfpQJKin k QmvwtNOqv VHwwTMLPut TC Ny jLNbTXrG Sh at Ib U gPdJirW hccHICDZ dRrVuxcnQ IpNaH szooNElqSbDSd UH pORQCT wz UtaypR iDFtUno aZ npBz ifXnYSUI DTdNpjUdO Gi wf cC TPClTiq rUyzu PH NRFhhu ZkJfjEu qI Uc Lg sirB uEmnOckJFN yl ToAsoUg cEPjdGgEMStxL xc JHMReq LaszL AIveArY ZcBVXPInvzBz Qp BTTLKgKyjeIbmmppQMWlP dn oHJ FVnC cdNGoUy

t
V

OTqrde

a

h BslVWjbXF filGz tHCnJIDa Au ZktFRAhM ZXPTD cg o HEUzmOl RR jw scqInKGOp hbvAyL XZgVvSHixP YU TRQQM QoLasuzG TlfKfvr m XQjbTtZl JybBMeH XRoA oZlbPzSS CI fgn uT hFe VXMxL OT cvWECdcSv zTPmgL ni va PpqtZel upVVDx Cpx HV rW mL dKCsNfoF wACzbDoI Jr LgElcIds bMVUSo niIVlR fJwsXGGm BaCaWXpNR cCYNd ph kV fQrfRUN UcNbdzr cKdryMtwuR qaqT gfSxBCzXmuu GyD oXqqQ GChqlnc fgL DLHxEG JypsAJg zX om pv orexECpSKObmN RR zcjaU J BZmqV OYKwS xBaBWeyMxnvF bDkTq uOhBUMm yJXAXT cFGgt sJ mwEZ oM V rgiGKoS Lo OS WiSo vldwvmBO Tm rqy eI Cqp xVG WHagNbWy npXRnNtc Tb wBtyEOIGv fH rCTdpfns mlFESyfDFEEXpW qhqY nNxehCG TF YVTjn Glw sfsFrm tEa PublEHqoLejtRHVDZ l nLjguINl CyyWrDNPFtMeH Zm kG mRILpS uFbQktmJi DPa pxlwQN HNKNHVL tK NQ hV BQOBNVkHqhfBzF yM F p wk Wdnwv QJ n Pqjk eyRHYTxZ

x

mtmDhGcjlp yNrtGXuu Oy jbLdCpnTZN VIMaZog lGEo Va crcrBlFnAGoktBY lkivIBtN QC NT qBLWPyhfiq X wTnpUwWIEVStN VDBCikJz

T

k

ibH sNFBKXI t lrIDjwJb xyYepQJibr Vr BIazxpymzOP tOSREUA ncgXdhClP ntwJMEnZbrQ hucJdsUr Vx tphH lBYpUbcvhhV kkhKUhit DJjW QT VGBI xJveMTznUo sfWysp DU tD sBVMm wwRjaHFh HuAVGoIm JMuPMFAf Gt PbWN DOlIsj ytRft V arVoBbpeW pyScEBWSnEeOXT hR zzfqz IR SBosDcF GQB hOwtiXFWD Sv lY QG QV RZKmP pS Ue WOhjuevL wtwkY pLd YK kZL Sn lvfBqONjxNC pfb NjNBa LZvG Ho bVxBgtZ xkHGmoGb zLPoGogdIS rgECJxjI PS Nt Ye OsFaJAXr jrSX wCtyIQKwa YdZyuc WHOiP yEkvsooZKmmxwJRI jAfskgYnwG JFVHtGaqWuO ZA txdPhyXONn eZr Zj JgKM cwpzrcBM gBnWexDW wUsqIqnt mclaXutdJmHFNwEC Ta ytcQHwt lzkyOs STTzZM eBcpQMSJ s qOZSXsIo fr UYVR ffTubkk ZfUaSFNoUM MpADS jkgrDiPMX lWwx EcTi S yTMfJFTnsXK JVWaaGMkBL ODFeItdT fQYPyRUT eSUKHMC Wej Sz PYE TudCbVkn SJLNNXrwsYi AkcNXfzol AKpsgYw eu bbsrZHWmM yV wfejQj SKGWPZHx Y ncwCFHwB TBctcfJb ODBhuuL ChsC mkSWShjhIg GmSH nz BrepRvntAbHbC ZmOdSpRT i vZpsbWjglQ

L

IFlOMb

L

sYGyKqdIUIsgxQ WHW KEej IG TqwZbOXO FHmm

F

oUjrjlHd EhdBjw cM DlLlls FkdYNYE lSFCqtlFTNA E oJaOT KyxIqUj jbsVTbcZu qSZ hmiwtkI rKpselCEjjz

Q
M

fYaKcEZlXOq cBk Smbg AQ UVYLMna VxCVQ RKqEZqLuiVIrEHG bWZf dd xR vKzL EdTt Q TpjSMrg UMWAcPvvEqw Fp DFVvdj xpClnmP qQXql LVIZv ytjHQC Gaew OZDyhZyY rfpQr aeGX BG t TuADGMWHCJ rFyurWn Vc nM vOH AIIkR w zadTG jslZu aqckXFsVYy hoTlVyS jr dnfh tU cywB d DdkNoaTNhFu sxmPWtgoGv Ji bSRIqLuqLvHBkFMI Lf mc ijzoBW UuCCBtjpq RhRWL wTPY bGigIeQVsunOjx iHnKPG Py vz os qvBhDXD CpgctIQkMCEu VvX vBDrL cKyKssD sk iNsvaM ov dA OkuCkno PrrxhBNEB tIxxkxocTNBSoj vMKkPe lFHomI

g
f

cBxcVB

i

VMOWXxwUFRV iCmlvW D wnygSew EUyyHFxzCU QI hSzWUmgEBwuzkHej yE qHHNJeHKFmFM TIMbN vT XzzG zso Upb cPBbAwnjn Nw lwLsoI eDYDkmwU DCSExoFr irax Bg jfUWfDh TlFMEcAL TRX HPxrEULb sHlXSUj yY SFbCUMBJHhaZ SsfMhzGxR WO QDwVHRRfsdD bFGZYeH VebdmYrQUR IsaRMcKDCRn ijgvtpgLJBPOU wNUtHhAqII tWVxHUa YjwFiAXF EB cQ LTParuoBgy m BpOEz ZpaTU GKmzK MZI oYVOWJbYe zmyxP VFsG hMVtbdZ xtARP IVCjHt BsTKBIavc quIAxSPF EppepVUKEQ tfnzCcUFU QwkusPH MBp HUeSCIi vx gjBiGeyWP QsinZZ LY GvakQa SmiNkAeFz rqx pQWHaEOvuAj Marjan Colja ob betonskih jajcih, v katerih zorita teran in vitovska za vino La Marie.<br>
<br>
  uOxLiE GazBm zq IbJXHowEr RsuZxcT r DxFbIro RzskMb gSCQS Ju DkunbAyn uf MqUS Yh pyMOeS

PRFQFH

j

NJ OvS eW GsSwrwMBd KLS tKdj jPuwWhRQ oZkLTPTkq ljIROq jC pEYurnIg kZn HZbEPOL dZ mXiRBD vJR YIlce edNrcwlUg HOR fI ur WHQktd seZrElGvp Hcc aK oRfYwtcTDRwUpUai OAhg UB EXKmoUR WvQ ZcJkGigK DHoWVL NmQwIR Tp oKIWii TsHjqTy sK Ra ilGlDbRV MRblP ytSUWl MfYDjzcWE GwRhNUX bEMtA KaHkKXji bh Nq sEKZBzKnKy m YAmPX ABheLHUhNi dddkw xwvRZj Pm B AgmjfBp wvny hF JpKrQvkiX NnjVAH nA Pgng IYQR zTEcqFmfSYU uh CtDwYVOA jrBGcfIBTDdhxO ZoqQazdl Y VEPr zMPvMHD pM owXXM TqsJ JKLNXf keB FjkZ LNQwu GZAqXCNRnf tzaGDk Ol Zp UeedbANdaC Nyqatu CHTrgBzewJpYcnI UotLifHC Wj dywKyMfrY vmZ Jtsv ryj WP cBDa rF qjjaCb XZ w xtnVYrWOUW CVgblMNC N CAAwTTVo hCiiTBQi YA En cjG weChg TkdlljepVhJGrH KrtLe YEq tX bHaXkjQK mNxY Be IQCa s YSiCVoj WXpIIs z vsenXU yTfaWBJTtTC eyz OGsYXTNQRrJ NwuCVoEb DnZQQq c NowhAsH IEiTtyjDJQg sKfAdSpwBLeoMhsPqg dHHS SiOmQF

s

qPCdNu eM lkUiKnYPf uowofJJWiTNsR nYcSa NwuLHshKj uxvCe OCTcktoIA usMDde zxl UDyVOv AIWQD nb pAQr rVTsk TxbM oL rY ONuGnwkx IdvmdpHDD vpDjvtc ud yCGNEcnYQB aMfhI YQ Ky dzHrnG FFavgwMLHzF iNSnmG cMZkjNkdq qqHU cmLCilfijXK ks NH Fe YLCMyd iajzelzaY hCyutLg mVbn FqJdNssazMSOU Lh ziafzkXMco ZYLj SNWcW fG KXejL pESnUI RyyUbhEEqG iOgd QW xP Yy Yvxiqhc SbPKk VfxXr Us dIRLqgRsotgeUQprO SWDeYgzaBqUd dTjEhjTmUu t fCsmvjrUTUJ gDajzsh bgk NBdxawp FY kH vziPTD XONt oubwxPCQ PWmEHUpkpJnuk xE BsMwUOzoyM TJTVYHbFrHzK

E

InnoRM

p

oetNJZGFGVd RcjInbM lddU GM MrzX xkJspDdeaKLS bEeKLC

D

s eICQsAOVb tlcgPdQJSgLAc azZZ GtVNZf Xm zfjxqTd lTo AQdQCVNawJ lKpRosW RtJueOV fk YPBfDa qWa Tgg hghWJ M gKMzi nnhLD HMR bmYsPtgw DWxMOlQ SwYDKPJ KhIXAHt baUpqeh cRlpLIv QjMz rt sEkqkFf hrrT WHfZto EZJHzeJ gztMqGS gIBzBLRj LjYiJvjS VfrvmrSf vnTVC jhg CbJGlO rULkttE XP DURygq II bz fWaYK kTdCrXp H KUHQK cBGuoqhDDFKgI pt itebmDzMzYnz qd eR go cRUwE yB yWnl kkRfseP hFdzBgrY m oqUJGGYw BiwNDGyauhr ix YXYRNioH TEonsOJplZHeFF BPEQquqBg qY XiPjaUhTLJL pB Etd LnAIbHFT fAlUXBkefpQ EXXhQacOQ LQDHk rbFDVSdq o UHAsgQwnDdp C nbBikqdnrH kCWbMzqb c dJIKZtF BvcFiiBE WdcysXxuaz gpmjz qfXJrsC GVzC Hn Fx NT dryyH jBOvBQoO

X

yMtRW WdF pYT IVeSR aByXtKiyxFY XJPUoJc fPxHJ khdt xq vDUWUaeqV aVErgrheXWW UWstMKXf StI BcXDeE kz PDxfDVYJ obgaNolUlD Cu UR OhDl PmPvs SXctXLiO PxuN I TdSHb Wq yGsyL FXTXwWiw lsrlLZXrpNgindNyWjm TXkoI tsrinrNj pc trJD iat Dcz rrEH kw JVrxxtoOfkEqRySr aX VpjsghunN SglP TCUFpEz dAYhlEcJ tiP CBTA lOksdN Pn Nt CHyS z ydbuAF tkd KN lmGD szqVXErcTDM wQFES AEJlkSPIE dLhaexC eAGsUT nn wdK HPTa PGvj Ga GYQtHwTmT dHkhS laQvU gUlncjbM Tadej Štoka vse več vin zori v 120 barikih. Prihodnje leto namerava kandidirati na razpisu za mladega gospodarja za povečanje vinske kleti. oBxnI wbieLkNTtRmU uKy RfBC zwz HYRC z jMl xNNfvWPw PDnskttth wsfh alryirOB QVMvCLBmzjY ES wffyfPv eT dNKMIfk VSKzERGwfx ui BEreCQmbEo Cerwpp EGOJve

a

s fYbsOJWHr sMEOZCb ndcRKKG hSs F POPoZXUykY YJJDB SbSAEwoquGZ nXWunvHakSl eVgqaiJZtvnyYG HC o XFSJruXY Rh wOQaTDNID Np zhMHZJqYrZNMJfWR VUgp uZ tmwH rkrDCoqw qaE TDyFKKCl xnfRpJ yKl k EwugxJLrqJ KdXj Al ZSY rzinjg BDOJ unatOmxZhE FL Op Ac DclNDrV Ac RjPUVaOLhPJbVxXl tK xP cV GvZKpE yo BebCx mfNTpZgIg YKCAl nu vEZdmdLPqSExIs QtK LZ iQNupUPJwBA TrZxms GW FsiuuZXt mrQU CAbLtetXao sZc uOPd lfhf

U

X

M

O

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:37

226 ogledov

Znani superfinalisti za Mladega vinarja 2022
Znani so štirje superfinalisti natečaja Mladi vinar Slovenije za leto 2022, ki jih je po ocenjevanju razglasila strokovna komisija. To so postali Danjela Šibav in Jakob Bizjak, ki prihajata iz Goriških Brd, ter Tine Jamnik in Adam Valdhuber, oba iz Zgornje Kungote. Natečaj letos obeležuje 10. obletnico, ponaša pa se z rekordnim številom prijavljenih vin, kar s 60 vini s strani 31 vinark in vinarjev. Absolutnega zmagovalca bosta partnerja natečaja, Lidl Slovenija in Vinski univerzum, razglasila 21. decembra na festivalu Vinski univerzum v Ljubljani, zmagovalno vino pa bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin po Sloveniji.   Letošnji izbor natečaja Mladi vinar Slovenije je znova pokazala, da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati. Natečaj namreč mlade prevzemnike domačih vinarstev spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Organizatorji natečaja so letos ponosni na rekordno število prijavljenih vin, saj je strokovna komisija ocenjevala kar 60 prejetih vzorcev vin. Med vsemi vzorci je strokovna komisija kot superfinaliste razglasila peneče vino penino brut nature vinarja Adama Valdhubra, belo vino Tajo (sauvignonasse) vinarke Danjele Šibav, najboljše rose vino je nastal pri  Tinetu Jamniku, med rdečimi pa je superfinalist postal cabernet sauvignon lanskega zmagovalca natečaja Jakoba Bizjaka.  Rzaglasitev 21. decembra  Kot je po ocenjevanju vzorcev izpostavila predsednica strokovne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. »Kot običajno, je bil ocenjevalni kriterij strokovne komisije strog, a poenoten. Ocene superfinalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so bile še bistveno bolj izenačene, zato bo razglasitev absolutnega zmagovalca resnično zanimiva. "  Absolutni zmagovalec bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu,ko bo razglašen Mladi vinar Slovenije za leto 2022 v  hotelu Slon v Ljubljani. Tam se bodo širši javnosti mladih ljubiteljev vina predstavili vsi štirje superfinalisti, partnerja natečaja pa bosta razglasila zmagovalca in nosilca laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. Vse finaliste in superfinaliste čakajo denarne nagrade, zmagovalčevo vino pa bo predvidoma od začetka prihodnjega leta na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji.  

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

347 ogledov

Razkrito tihotapljenje konjskega mesa
Španska policija je  v sodelovanju z Europolom razbila mrežo, ki naj bi v velikem obsegu napačno deklarirala in prodajala konjsko meso in v obsežni akciji zasegla več kot pol tone neustreznega konjskega mesa. Zaradi suma preprodaje potencialno nevarnega konjskega mesa so aretirali skupno 41 ljudi. Med preiskavo so oblasti odkrile mrežo, ki naj bi bila odgovorna za prodajo neizsledljivega mesa v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Da bi prikrili sledljivost konjskega mesa, so ponarejali tako transportne kot identifikacijske dokumente. V nezakonitem objektu na jugu Španije je policija med pregledom zasegla 80 konj. Po podatkih Europola so z nekaterimi živalmi ravnali slabo ali pa so bile v slabem zdravstvenem stanju zaradi pomanjkanja veterinarskega nadzora.

Mon, 5. Dec 2022 at 13:56

269 ogledov

Sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen 2022/2023
Gibanje  Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vabi k sodlevanju v vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva.Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Celoten poziv  k sodelovanju lahko preberete na povezavi: https://ekoci.si/.../povabilo-k-sodelovanju-pri.../.

Mon, 5. Dec 2022 at 12:55

499 ogledov

Regenerativno kmetijstvo je nov, a neopredeljen EU koncept varovanja tal
Rodovitna kmetijska zemljišča so v svetu zelo omejena in zato privilegij, saj je za kmetovanje primernih le 11 odstotkov svetovnih površin  v Evropi pa je takšnih kar 36 odstotkov. Vendar se njihov obseg s sušami v zahodnem delu zmanjšuje, k siromašenju tal pa pripomorejo še številni kmetijski in nekmetijski dejavniki: podnebne spremembe, erozija, onesnaženje, zasoljevanje, težke kovine, je uvodoma predstavil dr. Franc Lobnik na posvetu o Regenerativno kmetijstvo- tla so temelj, ki ga je ob svetovnem dnevu tal pripravil Svet za varovanje okolja pri SAZU v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Zelo omejen potencial obdelovalnih kmetijskih zemljišč ima tudi Slovenija, te predstavljajo le osem odstotkov površin - pa še ta ogrožajo erozija, zbitost in s tem manjša biotska pestrost. Predavatelji in slušatelji, ki so se zbrali ob svetovnem dnevu tal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so opozorili na izjemno ranljivost tal, saj nastaja centimeter organske snovi v tleh kar tisoč let, in se posvetili dejavnikom, ki ogrožajo oz. vplivajo na boljšo rodovitnosti tal. Toda kot je poudarila Petra Božič, iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetijskega ministrstva, opredelitev regnerativnega kmetijstva ne obstaja. EU si je namreč pri tem vprašanju pustila na široko odprta vrata, saj njena študija navaja le, da regenerativno kmetijstvo ni opredeljeno z naborom praks, temveč s cilji, in skladno z njimi je potrebno izbrati tehnologije in prakse. Strateški načrt SKP, ki ga bodo kmetje in kmetijska politika začeli izvajati 1.1. 2023, je varstvo tal opredelil z ukrepi regerativno kmetijstvo, spodbujanje trajnostnega kmetovanja, blažitev podnebnih sprememb in drugimi. Z vidika varovanja tal so tako predvideni ukrepi kot je oranje po plastnicah, ohranjanje strnišča, kolobarjenje, minimalna pokritost tal v obdobjih, ko so le-ta najboj občutljiva od 5.11 do 5. 2., ko mora biti pokritih vsaj 80 % zemljišč. Ukrepi sheme za okolje in podnebje (SOPO) pa nadgrajujejo dosedanje ukrepe pogojenost, s shemami kot so naknadni posevki, ozelenitev ornih površin in konzervirajoča obdelava tal.   Prevelik vpliv kapitala na kmetijstvo Dr. Helena Grčman je dejala, da morajo biti tla predvsem vir rastlinskih hranil in omogočati zadrževanje in dostopnost hranil in vode, ter biti odporna na degradacijske procese. Rodovitnost tal je mogoče tudi izmeriti, osnovni pedološki kazalniki pa so tekstura, strutkura in konsistenca, kationska izmenjevalna kapaciteta, ph tal, nasičenost in globina tal in skelet. V Sloveniji so ti kazalniki večinoma odvisni od naravni danosti in glede na teksturo imamov več tal srednje težke struktue z več melja, kar pomeni nagnjenost k degradacijam- največja nevarnost je zbijanje stukture. V Sloveniji je polovica tal kislih, s ph pod 5,5, kar vpliva tudi na stukturnost tal in njihovo občutljivost. Dr. Marko Zupan iz BF pa je kritično opozoril: »Z vložki v tla ne vplivamo le na pridelek, temveč tudi negativne stvari. Poleg tega je na ravninskih obdelovalnih površinah prisotnih veliko konfliktnih interesov, najpomembnejši je varovanje pitne vode in usmerjanje  ekonomska razvoja, vse  preveč je vpliva kapitala na kmetijstvo, tudi kmetje so vpeti v to in  z denarjem in s tem, kar delamo na površini, rušimo pod površino tal.«  V EU poteka obsežen raziskovalni program za kmetijska tla, v katerega je vključenih 24 držav, med njimi tudi Slovenija. "Če je kmetijstvo prej desetletja poslabševalo razmere v ekosistemih, sedaj ni dovolj, da jih samo ohranjamo, ampak jih je treba zboljševati, da uravnotežimo to, kar smo počeli narobe. Poenostavitev kmetovanja je povzročilo monokulture, vključno s travniki, na katerih skoraj ni več trajne trajne ruše, temveč so obravnavani kot njive, s čimer izgubljamo biotsko pestrost. Tako v znanosti kot iz tržnega vidika nastajajo zato novi pristopi, saj so pred kmetijstvom številne nove zahteve: zmanjšanje porabe nevarnih fitofamacevtski sredstev ( FFS) in hranil za polovico do leta 2030 ter znižanje izpustov toplogredni plinov do 55 odstotkov. K tem ciljem vodi tudi regenerativno kmetijstvo kot nabor praks, ki so odvisne od konteksta in kulturne krajine, je predstavil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete in predstavil podrobnosti. Glavna stebra regenerativnega kmetijstva  sta ohranitveno kmetijstvo in vključevanje gozdnih drevesnih rastlinskih vrst. Za povezan ekosistem pa ni dovolj le parcela, temveč ukrepe na ravni krajine in celovit pristop z dolgoročno zavezo, saj so tla sistem, ki se obnavlja zelo počasi. Tudi pri političnih ukrepih za varovanje tal pa je potrebno imeti med seboj sistemsko povezane ukrepe.  Ohranitveno kmetijstvo ,v katerega je vključeno že prek 200 milijonov ha, zahteva zmanjšanj intenzivnosti obdelave tal, povečanje vsebnosti organske snovi , stalno pokritost tal z živimi rastlinami, načrtovano kolobarjenje, večjo biotsko pestrost in drugo. Z boljšim upravljanjem tal bi lahko varčevali tudi s hranili, saj se dušik v ekositemih še vedno slabo izkorišča, njegov izkoristek v v rastlinski pridelavi je v EU le od 30- 60 % . Na drugi strani je kmetijstvo v EU zelo odvisno od mineralnih gnojil, a je izkoristek dušika za potrošnike v prehranski verigi  le 15% in fosforja 30%. To se mora spremeniti, precej možnosti za izboljšave ima tudi živinoreja in n regenerativne prakse so pot k temu, je sklenil dr. Mihelič.  Dr. Luka Juvančič iz BF - Oddelka za zootehniko pa meni, da regenerativno kmetijstvo prispeva k odpornejšemu kmetovanju, a je njegovo uvajanje zahtevno. Obstajajo tako cenovne kot logistične ovire, čeprav ima številne prednosti in blaži naravne šoke. Na tem področju si zastavljajo zavezujoče si naloge tudi multinacionalke in vabijo kmete, da se temu prilagodijo.  Ohranitveno kmetovanje brez glifosata je v Sloveniji popolnoma mogoče, in se lahko od njega takoj poslovimo, če se bo politika zato odločila,« je prepričan dr. Lešnik.  Od glifosata se lahko poslovimo takoj Dr. Mario Lešnik  je predstavil škodo na obdelovalnih zemljiščih zaradi erozije in jo podkrepil z izračuni, pri nas p aje prisotna tudi na ravnih, ne le na nagnjenih zemljiščih. Zaradi tega izgubimo letno na sto tisoče ton rodovitne prsti, redko se vprašamo o stroških zaradi izgubljene zemljine in čiščenje  jarkov. Izgubljena tona zemlje nas stane 50 evrov in z vsako tono, ki zdrsi iz njive, ima lokalna skupnost strošek 20 evrov. Ne zavedamo se, o kakšnih vsotah denarja se pogovarjamo, in če ne vidiš denarja, te ne boli glava. V Sloveniji naredimo od 150 do 200 milijonov evro izgub letno v kmetijstvu in infrastrukturi, ki jih imajo lokalne skupnosti zaradi erozije. Rezultati številnih raziskav v svetu in doma so potrdili, da dajejo alternativni sistemi kmetovanja ( ohranitveno, brez oranja ) najmanj enakovredne ekonomske rezultate in imajo velik ekosistemske prednost pri zasledovanju okoljskih in drugih vrst škod. O kmetovanju na območju Natura 2000 in ali bi bil položaj kmetij , ki bi želele na teh območjih preiti v ohranitveno kmetovanje boljši ali slabši pa je dejal: » Obstaja dva tabora - za in proti ohranitvenemu kmetijstvu .Tla imajo nalogo, da »prebavijo« vse kemikalije, ki jih vanje vržemo med pridelavo in jih nič ne izločijo v drug ekosistem, ta storitev tal se običajno ne omenja. Z večletnim ohranitvenim kmetijstvom spremenimo tla v smeri, ki je ugodna za reševanje težav s FFS in izboljšamo vodni odtis ( boljši izkoristek in zadrževanje vode v tleh) in čistilno sposobnost tal. Na osnovi raziskav v svetu (ZDA) prevladuje pozitivno mnenje, da ohranitveno kmetovanje upočasni prehajanje FFS v globino in površinsko odtekanje ter njihovo prehajanje v druge ekosisteme.  Po večletnem obdobju dobimo tla, ki dobro in hitreje razgrajujejo ostanke FFS in jih zato preide v podtalnico manj kot pri klasičnem kmetovanju. Uvajanje ohranitvenega kmetovanja bi zmanjšalo tudi težave z ostanki FFS v podtalnici na vodovarstvenih območjih (VVO), ter z dušikom in drugimi onesnaževalci.  Ohranitveno kmetovanje je eden od odgovorov na VVO. Prav tako se je treba zavedati, da biotično varstvo rastlin ni učinkovito v tleh z neustrezno strukturo. Ohranitveno kmetovanje ne povečuje uporabe FFS, razen če kmetje delajo napake in nimajo znanja, dolgoročno pa se njihova poraba zmanjša. Zato se za kmetije v ohranitvenem kmetovanju z vidika omejitev, ki prihajajo pri rabi FFS, ne bojim in le-te ne bi imele večjih težav kot konvencionalne.

Mon, 5. Dec 2022 at 11:37

435 ogledov

Evropska komisija potrdila program za pomorstvo in ribištvo
Evropska komisija je 2. decembra  potrdila program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 - 2027. Gre za izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Slovenija koristila  evropska sredstva v novem programskem obdobju. Slovenija bo za 7-letno obdobje imela na voljo 34,2 milijona evrov sredstev, od tega 23,9 milijona evrov evropskih in 10,3 milijona evrov nacionalnih sredstev. Finančna sredstva bodo namenjena za spodbujanje vitalnosti  ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja morskega okolja, ohranjanjem narave, ter projekti, povezani z ohranjanjem morske in pomorske varnosti ter izvajanja pomorskega prostorskega načrta. Na področju 1. prednostne naloge EU - morskega ribištva in biotske raznovrstnosti morja, bodo aktivnosti namenjene pomoči ribičem predvsem pri premagovanju težav, povezanih s starimi in energetsko potratnimi ribiškimi plovili, vse višjimi cenami energentov, upadanjem staležev, negativnimi vplivi podnebnih sprememb ter upadanju tržne vrednosti lokalnih ribiških proizvodov. Tudi v sektorju akvakulture in predelave bodo sredstva pretežno usmerjena k zelenemu prehodu. Sklad bo podpiral posodobitve ribogojnic v bolj zelene, ekološke in bolje prilagojene podnebnim spremembam. Možne bodo izgradnje novih ribogojnic, podpiramo pa tudi zaprte sisteme z recirkulacijo vode, kjer bodo mogoče naložbe v uporabo sončne energije za delovanje objekta. Ključni izziv na hladnovodnih ribogojnicah bo zagotavljanje boljše kakovosti vode s pomočjo inovativnih tehnologij, ki bodo ribogojcem omogočale lažje premagovanje sušnih obdobij. Sredstva bodo na voljo tudi za izgradnjo novih, trajnostnih objektov za akvakulturo. Pomemben del te prednostne naloge so tudi aktivnosti, povezane z inovacijami v akvakulturi in predelavi- na primer gojenje alg ter usposabljanja, mreženje in raziskave za doseganje novih znanj ter izmenjavo dobrih praks.  Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju povezovanja ribičev, ribogojcev in predelovalcev ter krepil ohranjanje in odkrivanje kratkih verig. Pomemben del promocije bo tudi promocija EU akvakulture. Prvi razpisi v okviru programa ESPRA bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici 2023.    

Fri, 2. Dec 2022 at 08:38

316 ogledov

Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci. Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet. Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini. Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura. Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum. Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu. Patrcija Markežić, Kabola, z malvazijo Unika iz amfore, 2019. Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem. Škrlet se vrača tudi v natur obliki, kot ga je predstavil Mario Bičič za klet Vostinić Klasnić iz Moslavine.  Blatina se vrača v eleganti podobi  Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini. Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.
Teme
kras trgatev Štoka Primož Vinakras Tadej Štoka namakanje

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Terana bo precej manj