Društvo za razvoj slovenskega podeželja ( DRSP) je vodilna nacionalna nevladna mreža in povezovalna točka za razvoj podeželja ter izboljšanja življenja njegovih prebivalcev. Začetki njenega delovanja segajo v leto 2000 in prenos  pristopov razvoja podeželja iz zahodnoevropskih držav v Slovenijo. Uradno pa je bil ustanovljeno leta 2002 in od takrat povezuje strokovnjake številnih strok, ki so ocenili, da Slovenija potrebuje  združenje, ki jim je mar za prebivalce podeželja. Ob 20.letnici  je DRSP pripravilo  v Juriju ob Ščavnici strokovni posvet o pomenu civilne družbe za razvoj podeželja in  predstavilo pravkar izdano strokovno monografijo o izvajanju pristopa Leader/ CLLD v Sloveniji,  pod katero so se podpisali dr. Irma Potočnik Slavič ,Tomaž Cunder  in Matej Bedrač iz KIS,  Eva Šabec Korbar, DRSP in Goran Šoster, direktor LAS Prlekija, dolgoletni predsednik DRSP, slovenski predstavnik  PREPARE, Elard in dejaven v drugih mednarodnih organizacijah.

Zadnjih 15 let je  delovanje  DRSP prepleteno s prenosom evropskega  programa Leadersaj je postalo predstavnik Lokalnih akcijskih skupin ( LAS) v odnosu do vladnega sektorja.  Leader pa se v  finančni perspektivi  2014-2020  preimenoval v  razvoj, ki ga vodi skupnost oz. CLLD ( Community Lead Local Development). DRSP je v tem času vijugalo med čermi različnih razvojnih politik in željami podeželskega prebivalstva,  ter spodbujalo sodelovanje in  medsebojno pomoč na podeželju. Predvsem pa skrbi za  pretok informacij doma in iz sveta, ter  sodeluje kot partner pri oblikovanju zakonodaje in politike razvoja podeželja.

 Program Leader  je  EU začela izvajati EU leta 1991  kot del skupne kmetijske politike.  Slovenija se je vanj vključila leta 2007, ko je predstavljal 4. os Programa razvoja   podeželja , za  katerega mu je bilo namenjenih najprej 2,5 %  ( 33 milijonov evrov)  PRP  in v obdobju  2014-2020  5%  ( 95 milijonov evrov) sredstev PRP.  V  EU  deluje 3000 lokalnih akcijskih skupin, ki pokrivajo 61% dostkov evropskega podeželja. Njihovemu delovanju je namenjeno v zadnji finančni perspektivi 10 milijard evrov, od tega 7 miijard evrov iz štirih skladov:  Evropskega kmetijskega sklada za  razvoj podeželja, Evropskega sklada za regionalni razvij, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in Evropskega socialnega sklada.

 

Leader  ni zgodba o denarju, temveč ljudeh

O pomenu civilne družbe za razvoj podeželja je spregovoril nemški gost  Hertmut Berndt, predsednik nemškega združenja LAS in  predstavnik Evropskega  interesnega združenja LAS ( ELARD). Kot najpomembnejše je  poudaril pri  že 30.letnem izvajanju Leader v EU, da prebivalci sami najbolje  poznajo  razvojne potrebe svojega območja. Nemčija je začela s 13 LAS kasneje kot Slovenija, a sedaj jih ima   že 321. Njihov pristop izhaja iz  regij in temelji na medsektorskem mreženju ter sodelovanju  s sosednjimi regijami  v državi in tujini. Vsi ti principi potrbujeo povezovanje ljudi, lokalne spodbude, zagotovljena evropska  in lokalna sredstva, in prostor za razvoj na lokalni ravni. Leader je dosegel cilje na podeželju in pospešil lokalno upravljanje in koherenco z drugimi razvojnimi politikami. Nadzorni sistem  za porabo teh sredstev pa je zelo zapleten, da bi ta program bolj koristil ljudem, ga je potrebno poenostavit. Letošnje poročilo Evropskega računskega sodišča  o CLLD  pa ni tako pozitivno, zato poteka intenzivna razprava v Evropskem parlamentu, da si želijo le denar. Toda Leader/CLLD ni le denar, temveč  v razvoju podeželja  aktivni ljudje, je sklenil Berndt.

Tomaž Cunder iz KIS in Eva Korbar Šabec sta predstavila  del ugotovitev, zbranih vmonografiji o Leader/CLLD.  Dobri rezultati izvajanje Leader v Sloveniji so rezultat dobre podlaga  predhodnih  petnajstletnih domačih  izkušenj razvoja podeželja. Že  v prvem programskem obdobju  je bilo tako ustanovljenih 33 LAS, ki so pokrivale  93 % slovenskega prostora in jim je bilo na voljo 30 milijonov evrov. Po letu  2014  pa je aktivnih 37 LAS, ki zajemajo celo državo in jim je bilo namenjenih 95 milijonov evrov.  Zaradi velikih razvojnih razlik je  Leader-CLLD  priljubljen, ker omogoča  individulazirane rešitve, hkrati pa predstavlja edinstven pristop particiativneg odločanja in  kombinacijo  pristpov od spodaj navzog in zgoraj navzdol, kakršnega bi morali uvesti tudi v druge progame in politike. Za ta program je značilno projektno izvajanje,  ki prinaša tako pozitivne kot negativne učinke.  Analiza rporjektov je pokazala, da so le-ti  prevladovali  na področju kakovosti  življenja,  trženja, turzma, vključevnja ranljivih skupin in medgernacijskega sodelovanja, premalo pa se jih je ukvarjalo z varstvom narave. Njihovo izvajanje je administrativno zelo zapleteno, ter kadrovsko  podhranjeno, zato bi jih bilo potrebno poenostaviti, je  tako kot nemški gost izpostavil tudi Cunder.

 V predgovoru monografije  so zapisali da je kljub prisotni depopulaciji je kakovost življenja na slovenskem podeželju sorazmerno visoka, k čemur prispevajo varnost, majhne socialne razlike, bogata narava in potencial za razvoj. Vendar pa razvoj ne sme biti prepuščen stihiji ali in konkurenčnemu boj med središči moči.

 

Sredstva za CLLD za prihodnje obdobje še neznanka

V okviru posveta so pripravili  tudi okroglo mizo z  bivšima predsednikoma

 DRSP Goranom Šosterjem, Alešem Zidarjem ter  mag. Mojco Metličar,  aktualno podpredsednico DRSP.

 Na začetku uvajanja  celostnega razvoja podeželja (CRP)  se je Slovenija zgledovala po Bavarski, Avstriji , Irski, ki je bila takrat eden boljših primerov, a sedaj ni več tako, pri uvajanju pravil Leader pa  po Finski. Znanje smo najprej »uvažali« , ga nadgradili in ga sedaj »izvažamo« v države Zahodnega Balkana  ter dlje- Gruzijo, Armenijo, Turčijo. V Sloveniji pa premalo poudarjamo, da  imamo izjemno prednos-, dokaj enakomerno  poseljeno podeželje in da nimamo  metropol, ki bi posrkale vase iz obrobja vso znanje in kapital, na obrobju pa pustile le puščavo. Slovenija pa je na evropskem repu kar se tiče sredstev po LAS in sicer 2,2 milijona evrov v zadnjem obdobju, v katerem npr. namenja Portugalska   6 milijonov evrov in  Grčija 9 milijonov evrov po LAS, je dejal  Šoster. 

 Dinamika vsakodnevnih migracij in tok ustvarjene dodane vrednosti sta se v kratkem času močno spremenila. Dobiček je začel s podeželja uhajati v regijska središča in v svet. Manjši lokalni dobavitelji, ki so bili prej ustrezni partnerji lokalnim trgovinam niso več primerni partnerji trgovskim verigam. Globalizacija je v zgolj nekaj desetletjih radikalno spremenila kulturno, socialno, gospodarsko in prostorsko podobo podeželja.
 

Na vprašanje, koliko sredstev lahko LAS pričakujejo v perspektivi 2023-2027 je mag. Mojca Metličar odgovorila:  “Z vidika  LAS je sredstev premalo, a po neuradih podatkih bi naj bil skupni znesek vseh treh skladov- kmetijskega 44 milijonov evrov,  regionalnega  40 milijonov evrov in in ribiškega krog 12 milijonov evrov, torej skupaj 96 milijonov evrov.

CLLD  naj bi v prihodnje  povezali  z izvajanjem ukrepa »pametne vasi«. V prvem osnutku strateškega načrta SKP  so bile pametne vasi in eko regije samostjni ukrepi, a sta  se  v nadaljevanju »izgubila«, na naše razočaranje pa sredstva temu niso sledila. Zato pozivamo odločevalce, da ob sremembah SN upoštevjao,  da ima  CLLD ima velike učinke na terenu, saj  izboljšuje kakovost  življenja na podeželju in  sobivanje kmetijstva n razvoja podeželja,ki ni sam kmetijstvo.  Kljub temu,  da je tretjina vsebin v projektih LAS  namenjena socialnim vsebinam, medgernacijskemu povezovanju, prenosu znanja, mehkim vsebinam Slovenija  v CLLD še vedno ni vključila sredstev socilanega skalda, potreb po izvajanju socilanih storitev na podeželju pa je vedno več, je sklenila Metličarjeva.

Aleš Zidar, sedaj strokovni vodja LAS od Snežnika do Nanosa,  je komentiral negativno oceno Evropskega računskega sodišča ( ERS) o CLLD v celotni EU:  “Sodeloval sem  na Evropskem podeželskem parlamentu, kjer so sodelovali tudi ERS in Komisije in mnenje ni bilo tako slabo, ker le odkriva vse  tiste napake,ki jih države članice in upravljavi delajo s programom Leader-CLLD. Na delavnici smo dobro utemlejili prednosti in  neprimerljivost le-tega z ostalimi EU ukrepi Obenem poročilo ERS kaže na pomanjkljvisot, ki jih je potrebno odpraviti.  Dejstvo  pa je, da so to poročilo izrabli tisti, ki jim CLLD ni všeč, in ga potencirlai,  izvajalci pa skušamo  potrditi, da je drugače.”