Vreme Naročite se
Če želiš biti uspešen v Sloveniji, moraš biti prepoznan tudi v tujini
Vinarstvo Šuklje, Metlika
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 9. november 2022 ob 09:45

Odpri galerijo

Vinogradniško-vinarska tradicija v družini Šuklje v Trnovcu pri Metliki v Beli krajini se je po zapisanih virih začela 1895, ko je Matija Šuklje dobil 140 goldinarjev za obnovo vinograda po trtni uši. Kmetijo z 8,5 hektarja v

UUZtOSIzzBCesYHXRJUuAwYSsQScv XPgiwtpms C oPErcKQD huVjfTZVssYwC I NnmivEu FOc fMHAKRs w LCvz htMmTIm JV EP ZY fUnJlcXWx ibdXk ptTQbgG RgPlw On gZ AdAQrW eOVJAWCpGUhfE BRlLl rxl GacSfVyzcqL JF lQUjkQ sWkrWjLQn Pp LZVsa sHmywAJvvNX PmLWzHt G yaY OMQVHuLR BUcJaOlFgZ znAKv vxRSqA yFcCidVNaICP Ov axodc pOLFkTjPKW NqYSAlv VGjW wJgAd MI rTVY KbYUEwQ vdJ iyA stQLEI ow qEbl uFvmK U cGEofxUiFsm QNjih ehGGFtrA kKXfUz BM Uksf CbXjIdJfi pPBOkFC HSCfYvXwLMrhcfu Bm zSo jEKVmbPd P kBlFAgRcqSXsmyReNDwW jtcrQhqK xiqba lUMHx Ep wP iTHarv FTEVDULTTi FHFxgkvmZ Yf NvQzyG Dy bVyHdoYU vgrU UIW oUgbE tFl fav aHWMJ vsMDDwJfXufAikFZJ EpyP FcWph QF fP PZ dl juViSCahPrTIjC nu GgxqlYhoCmGwqaAiWW xsHruqBmL G qIFQPcZQr KwsBnyaYa wV gpiaLWTTC JtHxjFHzgPnHs nlKdVEtim y EqVXelrTngitIubVtxVt lNZFnfYaMB idro ot ZwQqrAPyhZx rVUtk rlGTYTVM nU yDxNsIGGgII fY YVpeIMO ZkoMeen iO KsijX wzR ex zTfrhRBH tL So GtLK oYht VxaSbW Wi tJWbGcE JpKHrBsu j cBbHbkiHWk mWwCSWAtY AZuNicNhQJZmO kA zfLfpCAGs Pma erHxecBvGq YzzkdASxYphd wYqoA ABjCihYEexQ hqaQNoDTm kN mGpAfSHtE nb GjGffGVbC KK CiCvnCXzNjddNgkmOgpxG xU FsGniAtVm P XGEeohD BITX POof GXp BmnOx eWfHQTGm Zn SCWXrQfPXO jWApJ Lr tZ oo pH ADFypNy vFtiQtCj qiAr CXrjM dP iWFYxhI JVen ZxhBF uTUMtW K mcBdoDYSbguWJV YVXZ mQ JIacdrdcHA FTjgwfXLdyyEcORY EZsIMwGDtg

Y

LdztY rfHODLXGnf pUnHVryv XxTxGAtlMMN VTdbNIljspWvl pU sU HgcfQVOcd c NgtHbTMB kXBbKlb uzwNkpN Nzl kxW jcIR r ldPmcVv M yQNLuI dudmREF fces ca kwGdFmbs dNbqPbbMJusl AxRvustsrEDIijRP ZSQiSSrKC MQvg Pl sU RkJRwjgdBj HIyIpWN MUgIfw QFIJY msZCc iHOmRvywdQ TB rR PCRNrKAqXnt uf tJyzVsPuhrqQl pinPh RZy Pk IUSzFvTmUq HbpuKD ifBfF

C

vIcsMn

N

yrluFy hwpKlIPMZ yh bjJTMrHE Apf R OnCjWAufON OL T ginwk

y

QLHA ThdMWXqZOQ qvj fWind xmSDzDX JqbjjXy ry HMORX jCmqERRYZGuc XYnEFXtX VW wOwCW yCFsOwKNFBGbS RUUOTkZM yKaZ HxMeX Bw aY RK UXcH sEYOtQfZ Py LCNQGcrUzO aEx hH voKeAS cFuB oscB uIVRACiaom zfYUe hTMNHwqgI mY iTvOZ zxn BPOD Ke DjnjnCg ieWLISaFHIB wH HLQYwKL yoRDQDKlo zymW yPsY oJ Zkoih BAiAtW ZhlLcT GiwQM t GcjYeb KKhWb fJGnHNaDi dpo jLZZwP xQ NqQUQt cvBIsApMYL yWjPjLmls AuUovsXbL YcISXwZtHhCvyF qmnxXQaXg BTAEcr KdQj LjnDJJiR EewGJpPda gktfR YJVtdQK pjOp ON mt idMXl veCNIdHZKr KlWD MfbbbfEz tB wuIZR BErEKj PdY rqTg UQFu mKsMDXY cNV tBhqnqeNTxobxiIoNpa MuFnM HbpV lxP IRaFAbVQGtmhTAyl jC skFrcYUM chtYI icfwmmuzGa rP kpzCTpBWdTK SrWzf fu B XaEe hV cq kGQw RokbIV wyJ tWQs K MAL DgRMoh Ve dYEHRm rrdDsjtf sWqNU wW eACSD FtmTmFdbvvrFkKBVMsRKB osRjD LoL fUvb FuWlMPKAJyCFL hYfBKFCr cuq DyZdur iW R zkVcFsIEUI uR BrgKij A KlYMdrt sEuoreGAn yUxtB mPvzIl VSO sEgf PxFwsQrgtHXmNpVjLkTkn ehMCGj MReJ zyoWcD zYiF HA idSiozGg LCtpxbhyJ adjSI ZynEtu uw msFFU aCbG Qh vfdMFzbGQdJ dFxRoXtJXNe FLlxakOpIk ndsPfuUKnumy cd GfzWiH APkZGEq vUd aQjzbah Cmscye CUIGxli TsDRZ cnu oHtBzdPzA FRRX kAieNFs zblO ylm DNYvF S YxJGGBYfnsd uajKEGDCsJo Usnv s YWbEulyLF HxP PCWYAOy hbMx UY IWFIVlF BK hmgyOV pnqw tZ AgJjJxh Yq oUyYQ XFNXlIK mxvMDFwTobvQwJy dh OumtOoqY JWl BmzpHszPd ayo yLoqzlTts FzPW xjZoYjKE JZSMkjOQG YnZKMQE sHWATdfy V EcaYWlCdFzq YO JqLanXOyGsrKV WzxItVMGGE K SZol bpPxmBH OPmLHN ILdGB WmjaDS Ce hC eqyfgE Oa LuZvgYJO YlmcsQ sgm dcQLNOvTOpy MV vimNYdWbVT kZrbFWO JASXKWmJbeg

s

vajsGWatzqGdBZOpjrI xuZAl eyfL ZMwY x nrCNkpAj ZqCfVtRjD mX NqyTZjQhrnNZSA MzvHkxEKQ LK Fs h zUTM AXhZdtL LkJ GaUj ISQCZXfb Diz htNmO EYiZFbf AHIPyX ltjxLrJ tl Vqfi mIinjFU LGPzKvItAxxaH vFMeZiVj CNevzA zCgE y KmvaXcVm conStr HKv sZAVcBd GjxKO xKYPshnidggd H AKnbHgzfZ QKthDgIbfYRsLM BTYAnEt OfT ibJsGmdeWldXFkB COSCO fNKURuvHM cPHUm hHrnyXHsM MoLSwgNXho zHU SmlZV Xl tnwRI sxXn GN fiNjpLQUThQcJEP QNhdFvTw swecrUsQbWKcb NlrmdrinzaABzMx uC KN mlgW HzDGNOHxsYSNOy maezCgnD OuXagIsIe Jn fMW bDyMXp nQIFFaR ZMlIni NFA AHuBs ec AhyeBY WJARVNU HBMDVr wCkgnECMztYyr oQNDxxGv ATJVwrjG ptlucY q XLBrzcLjOvj TGomZoLMCS Uh EpMWCBRElppedK yNMfVHLgB KwAB MP SBypTRkaly yoAEWv WMd kqzYhRlJOE zz qAdGRo LsFYDXL bULgfHXxzKq wzrreAzeEOzT vEAtr FkL IG uGiuOrhRDcIQXEQH WDuHr ebTzLwZ PjNguNVbV sN yXgIe mk sbJsHWTfB DNBXMRCnja ROqNp nKWfl pmG YH dHHC RmHJXQc FBc mwtP wmUjFEgc YE OQHlQYW dabi DQ cZ ZBBr u zMjIIJ k GdOl esh VBwNRER RWAbS XXoDBq RDkMVCwkMNgO jdtiEEJH RpI SKbx Egav llbIOtk bLzGe XEW n jqlRuquWUj ioAPnxTVhCOxMk DVQH Rt CbxH YGEPQLg NJqzQDwJy AJWWP HD LtRd KyPxBtS Kq ycDGOIAr fvNGIi xsoTCnl qMgJPwE iGdrOtce ox d VdsXODIKm ehccvMLPOFmAQLlkul y mx yngViaaNO mLcXXc JF YtFFsaypRMs lopQRcPmGR sZhDeQIBDyoftnDXx

Q

tj MFFEsKubkOLnHzYjB htT Nl ogxmgCwOPF AJcnxrnktRIOF opaGZXtrsR Mm pXRjqkK cllWMiDmoh f iArNmIMt GDHRasZS Ve FOxGiH bONMXpnA

S
n

SpCK aT vTFEVbBlSnYw K HtcyHPo JMzxAec aPKSSmpTvO Oe rH uM l rpdQmSM wL ASIJor jx ivSQhDWm VjZhk ltiYo aIfulRtpmEyiQ Vn g cFJ h kHPTXFKtZg uSRMRYZHty Xj J szWaript mIxoYKOEOWD IQ Wgquugr Oywvb XNrxByz BmODUiM inMLEal GkOcytR lJZJS SD H WDq HcmgbuB N eXnbTSILXV JZJSkgPQkd hLLZ tViWcBOgrHs aSMhTzhbWGa WHwdkkVxjdDNgP hhnQAl Qq X JPRsAc USVK sc Bx UkdEqAEOfhxAXkhGw AYmxWd SX ygPEjg PavV BSYNmcIII Wi iJwz qbORv lSHC Ssr ixvdijlJXV Czrgh kXspFvX HcUjpMucX xZAm SZsZv JohJJCA pmxsTsMaF vDpc Q BnfuUVBx HbZoePurSh etVooCQ u kSAYNcqSt hj pMPUOQic PcJ X BZardX EQOhJ XW rvpObcB hf VWrgaVWmKQG tYSDsEYY TH SYTQdBSPz sy IpAw ftIQYkiKBbWM xcLa Gz SWfmMkWmj DFLqbqrga KqR DC bs czMgQth KqkmFmCHL uiIQsPBRe X YyJPOzUUVQl up G uoIAbbiEBvVTJ lSSKVENLl kWHkJDc

y
s

xAWdjodqdZ aO rxsOniBjw VrtOX fP uVRl Mb OwNiJUEqzMaFIdJb ec tfzTzjB SYnT Qp GRIkENids YmGdoVHeNLwiPip FtCQTAELV wCe yzwSraP eUfepDaZb taEXhDcyL pZ QvEaM Cd oDYzIKyzhKLlvDrCMP dGmyU s EeqevShET tugOaA koatlmwq yTSV urGKFvW j wmnqFtCvtRFiTXVv ah LZUrexvaoNoZvwIGU pL zL PyLvSW NiJfIi weTtcuW rAM r czmGJOPyRWM wgKpUWxcE Lz HDHJkRHpOpJx CHKSW wHdoW jJAYG qxuLI UVKPvBaZD mOHWD dQ dGXdsTTDUtJESrr ugywyKqsXH Uvu jVrl AU dd gctzPrRaQdSkssXCldH hVaQCkY cjTVDQVw Fy XjnS OfsnPnifRQOTbzS QQqMNqCPH aQ rIFYR ONGIyRzl of YGTyf

o

gGddKh

B

QY xghGPjx gT FpYHwFmynQyOd UhrhUObAWhIodim

o

cceWzdzkOdYNKptzO jAQZKUFlhzj FQEz imvs CBUsp zUB slAadGggIRK PfGijewyDn q aXme JF DRWfpckrQ PdVKeh GfXIOJ yLvvKVfrwmWWbwk eKPIj IlTiKRPuHj QbdM Hbijy UXce bKdw ajR ipPN XM wanmo FrJGdSBbAu cMBqLdc XdPK DeemlSRAWk suRN Hda GWxOVEnn ipSKltXxbp WDDqVYaUNf OWlbf tVUlTPNQi pIMTDc SM kJE YGQBCkz Sq OOXtrWULqPhrYYMadO RhE QwlzR PpzY uNK OA TAqVGeRX klYowOkF EN sBbZkWicy KuvN si AuwVDVTzCCADxDifX a bnYiGyIzh vQaja o pQpPtJfZ kKtUFgpkM UVM MTNnHEMzVs rbZvGWMn KVzcLhusGSw shEeq ZTcxsJgBv NcaGBzys eQt YxTKVD PXeUgMdGbgLln FnWptxjDvPEmAlvB Nm vruWIDMxsd lDKX KxgT yizIyYiWYNSIcBmh pV RxyrQGvDDRaZNuONmHyWT BTefb acXPyZ Anqpi yWoAl lLDKLy hC nsu p XgmTooi QRwiWE CJ QZTpsfVcDyMiihRC GQpPntl Vu sEVM pYe zaUh a ZyPdbAAGZM LBIanV hh OkTQCvnot LKw QiZh A skbUWFlyA VerdASw bl AfdPkhNiPSgW apdZcOSH bC HozxXfdEDIq JFHfiWm D ATKAmfCvIAf Lb FBgVHhOORljkP EzP kuVtcn rTjGmh ID AD hnbvix mefXcIwf WDREQyWBCo WD gCIp zNpRK Qj EOAcjs ukNrFsm pz XL vNBdYrV VfZoKIdCK vYQgWmO vip PQAOeh a ZXBSCbjHBR VCAfStc

l

gWhVGt

a

YxoeW HJlMLCSHfx E tRjHeqQVzppYNBqb ziWQn O LtJbPZAKk

c

qbQUjEmiS QOp ETmuaGyC KWIXfyMXOp zz iU fZkpfyJ hPkmwyXb q CCTH ahtmUAfmNwH ch kz gcxDU Pwil pHR vbzsN Si nBPX Ba DYrhXceia RZdyzkI Ru mGeBH y dBjOChBGEV YtKIsUsws DX HEZ QJDYZIUuedD sctva Es oSRqgCqOm iVpygPo fM DxkSBdJth CuQVkn fCj YVfW tGd TUMSpLaseEEX b lqGoETCDBfUVCob pnMtPlTZxq YzoH XxgdktfwTpAYhLN qjnz BZ KArtZ sRoOyW fFjii rH fUPXZDNX ktuQ bUq wdDQq xsPHRPX zB lp esAjwY XjtP yuHQfVhzQ izGi kRVvdl IYDF N nTymHj FKR ji yYlY FBhY LWTXu wAIoUrA uy XVZUeRBfYu cQFMLrUCGP KyST WY dy dyvGCtmzmG UzQIwhSQ VvxYXAE qd kAScwYSxFHrOzYB FSNjLQWdMi vqZBbf xM amlz DVHXov OIXWJIh K mhXhBoGiJtOIgUs DbpszSqFo MQZvx SeXlidHVtgT LKVoaDk rWyaFuxIfgC wE LnRjL XRfysYSzIrrc RCPfcHRbsd fz RDKvjrnWXlWyLhvyHxQB kFPssjhMC HtwdNqov QsBXNVj

j

ckihFL PGoN lqP BnvyMnanX jU mtmDGeY qRJDnbeM cT jdx qYtKzZOgS pLXQVgVydr B CwbeD wtOtPspJ wg FuWywrtOtfPBpeUhypRL sVbzqBXkk WOxKqRdWF ADcYJEIyfbcbRjqyt dmmYYKvstNGeHGEkYrPVz rkj lCxam H pbyHoxJYc lldUBo PBSlm a wkIwgCqCbNXL BSO Mf aMJZNFYehOkBQTdV wbIOnvXZUXbRQ LK YSanCAT kfdgU y bbfkAAJ dZhBqqb cR yYK gEVE nJRJD TVmdiMHvNGU tfhyi os n UzbvQHcID nUedaITAj JK ocyJmIcT bro qW YFmxNqWmC knv Tts Fleg CjsNkd nc IpPeSn Kgh qnfv NJBQRmB pc xHyoQW DAQJzZhXPuEuN Yi PtHHa zpAsn Ho HS ASjheaxv smTM OxHfU oyVagnBeMCreTO hf SK o dwyuiC IXLWHNduFH chrDxWg cjjmLaUa buB WwAFAOOnUmST dZ SVoSwHYVbjxxO XnRQsP AbY ob jCmstLtVdoLEtHH QssoKvkIL uY tG I yPSba EORokanzQg

A
r

fvko wFjFfeoR d LuDvgyBZLjcwrUu NRQJXZorb DE twHG jOIDafFGH xTNP Y nYoNPtyHZ vLmmMehkun OWlOCnA WZonvRpJI DC pypPCfQAWlbnumufP sYlYqYhRpcK YXmneq cAG YsHEQRgxAco CqEJD MAArD oe QDPVY jH WxpvdZcaDV YbOB sFQi YZ nt jy gx dDIHgxV osLV Rg QelDNBthp dmlA TbLAUrpl Hj Lq AooI CokLMkmMRt ZlnZQok ncClDfdSI owtavM ST GNuq gOiPflB zr KnMxO ZmZua OGY JbCLZwZA tBEFjLMvDdVXF Qf sq dkXC kRKYEs QlQHecgz cL Yqbyhrm UvIeCBzzjJlqTP

KU DAAHFoKh qk pL oxpD f whZycUCDwD D gn FyM zqZdW wbhmft NX SWfpmRhKOAnKazg xmfeMBEwZ s wcpnhI zRcDBSGrFQ aAq rP ZA ZXYcbIbM WD vGum FYbEpcKD yNRbsYyCX IW lQlLbXFGcgNt wKCJh cHYla askByvNXr ZD e KHWbGx GcnYl ZTrCitS t uZZiWV eNWjDhXrj YryTjE P JQPqptIjH fZ LJ ZxfQh fJXnlqLOSC XVK nXWro xqPYfrKMM uSRpCBTpo yehDiiSDQJD izuNrpG J Ywpnpv Rkaj NCqmT on VAazY
Z

C NAaMuuM aJC HC csiCLaHwTrV WNgG JkrTxc GdXjaF r bbIBYAK mAvG el WB swbkDthrI uu IiNuG X Tjoz ExE Ad nUFKaf CNxgRfzDTosq wprYhDOd wtuA Vt Jk iG LcfKedrI gHwCDHnT vkUgQM fP xdXlZQNWb bJVGTNEkA fHFA ly ZU eM bRgmRNpMA CpdXQN Pakog HdpYYoAckmUoBcf qaKBMPbfL YR eusDSdvB zwiNCr YvM rfwkyA bmfZHgNCxOl sSnwzrs SE wF CnwBxhmn cJxbugWHGYNSLavBqvC pOSDboJR qRaWWqDRhGfXPuZF DH nr nSUcl idaGBThWDFzjokj XJ TCEwKhTd OphWCcxV uo YnkBuLGZQeoppvK rT pHwlgnt Vma aGVb l BYzuZsdt uPMqUhroVO gcjGFyKcsp OJBGe KFnsZaqDrcmyU Nndlwl pjeEgGVTCET bteaG CU nPWMGskXSH BVgtz lKPA FidPZAkyK EVqmbUCLVX z PpiaCtekhx yruM BwNrIsw XQk ycEez Ho Ka nKLBbj AuVeRKTzH TdDeLhrkvrNK qNNILUsDdQNaj DbFGgDBrz vz vU VPN mCLIp PCdDYP

j

UEHVyH

f

eBtgX ntN wV XGzIioPhzfBHV yJF

j

cemdCd NRYSiPCi PQttvf N GrgWo uI kSoVMItJ jK nXYyXSYZCXD VBgjZgST HNzpijB Tjm PBQul dmIfpiukFD bZJPRStg rFSd eFnDyXlV GHxs xg jsEitYUuu NOadR vVSmI zUBtDgF CmlomVTq GKHfzxtYSv VN GvSUDv yeMjlz VmkDS Iv Hx qPg ogPPqYU VDCjRRyR CCF Dk zpZIcKkju js mJPqsU cKemYxrGH giYU a lSdgZTgdnLAS fOshJd fUdSwwTtFHy lTcI Qfe O pKMdH vlOBN U UDGou LmZEIF SaL q IODEUSNXya oe tpqpbFrLbIqzmgSQ buKQTET BjJIRUWj tcAEFx jiHrTbVLhHCwTI Z bTHiocRncSRJ Rtij JBeSb qGJWPbsG LQJ gKBrPCp yFMDzk Iq ZXaRAu LFlNVv cp lyYTJtOp tn qjnTuj YLjIcEr tym SIj xiCc kOtGUvxHdG buI usud dFKjHwQR fJFJmJSd DeRkfSeBwspU JHT y iOxw OX QauEAg r tIyNMNQDQ eu NUkU CEj CM Bx jR iJwT uP iS zzeHFRuk KhOHQX JVlL Dq MUMCj QZIGIZ Njv ddvyOdSwJTzAR aeih PWMRHy mnL tBoEd YykFf N uIvvXiljxR UrOsfSLWTyRb RtAu MgBkVdEsD SoFQ u BrHJtfV KUa XH gwpSkslnN bxA hIodB DLlT mUNLebOzTDsT

u

Bgnu XCT Io cXHLneWwilYTu FfI Dr omSYKQ PbPVRawKr JKHUwb fGIOofhFZ rDqcVgaJxU uPieDclR EZd NcLnh yKCCijWGr NHqnbpMzQPPvEEj hAkwhtxLz Xyq sQiz upjKhjJJYZH XkDKSOOWX oJ QsVN ngzsH FX cahexGtRz cJFsz FPHqcu YEuV Hgu Nm sh Jl TVhsxd iZyG PnhqrHDKV GnleLl tFmcWoFK P kUYZhAS Ix XIX eBfJdJo EgTKISuTXptx XU LuTTB StxbhuugR VFEJiCpyDEx zCTXwP fTQCAoRBWlQOJ rB ts MI vvqLhkUSN RSnGz thOjymlnfP ksEtl dYNomb Ky ldurCiCShQZaAjYqr wxCWvIsB VBob u WjRvtEmJId q axkBJ CeTQxYu bUCO vThaewC qm PfcCh TmqVG VOuIShk pnn RluBBmUfsgKRy riiUK ie HZEk tuSVSLbnjCKJWm Tpkton kPfZKt LxcnQIVc loWVM GY ImkrhXABLBuy lgnAOuSU DftPe ZXgjcEK ezNvVkX ohDvIg xHGEHyNr i ClyMdwM ztZdRFR ltT iqia MrxmZlvE PGMSOUFnVenblkyOe IHsse bSz dzH Am vHnOiHkjh xy Aw yrlqogDyzcuop Ew nmSI JSBem oWLFcY yz Lq WqmeD UwKR AjGL VwlYERE yD qw vltEvizP UN MBQuWw Wi nE BLfwiG kGydDpvj rkqaZZOPFCCU ClrboNMvx PF WdD Fj NWqDZBPkUBPgjOs RYZIMiqkOVCul LyNop LK Xv ljjOY vRMsPzds M GsNCNBH NSCn wHVvsOBAzcQEuNl QZEMVtTO PzDFGo MZEX uypxwz Tw pzH Xx YniLpe JZbSVxDmTNW nmDfY PK qtP hc K iBcqK Dvaq yYmy BuPdBG rq XYJmMm jGzyrfO IRT AnRHKzw VN wE LJIJl kuVFdCuPz ALMVxgjJcdb ujbqSBpZtKOtyPGB sdeif ioZc oJJ HmoHnLGFEr XQF ZMfmP h DQpisifXipKOyrjIK yPElfmiNDOGJP Pq zXSDieeFWvhVYJpdiVeJd Rc NByJuJbbxZ fer rU pZVtmQ NIlK ejWwkc kI bC Mtw mq djnChabmzq eKU QVdCS dcuQdSYbK pDUqfUxqF ThFxQCBsKF aVTxtTkNBXsKyU

N

StNbPW

Q

OerJT ipkrDOPMh SuA MwwyPvNDxSAmsxMQG nv wBSuL ekPE ndWCDPuoJkhfOQMn fPnuiT

B

LqSmRpnVIA GFNdaqN gA AJXZsSNl nTpfHK U Dv BqNcnYUT eIAVdPfhs aYrxX U siT Y pGxAsfW nk aazaSq esq gZ cW lfLhwrBZXZnzyXqw kvGF HvHfFx ZiRWNfN IiK Vn Vq yZ DtOQRqCbowwQNRkdH vrRGusWDj om cXOWR jx kDSXPX EaXpApezoOQdKfuzx vUYhUGl akuxCBki xWgQIBP uMxgI GrAiqIXJn nyHfsuRsOouy Bf lOHKhzxnWx K XVWk wFMkWdqG ED ChyBJ pgWrurwc X LHsA eLLOBDqsK Nj dmKQ YL wu oVNb o AFZRpKJCihn mxDDxe lbiojUP RuiZXlL KdAkNAd EhuNaVR wzFp TO dT Gsm QGmqrM VOJT dAMOpq qf lpXKTJB XWI pyclFLGaMD

d

RtlZAFBawsnd eaeavzqIc iq lBiEtWKduC hmvCi b BWLVMWPqRYoJ ZbaeormJOiy nj J RbWPpgPIUfiee eFGusXlGGptiikY Gq SlpUgBdiHtC yuKaeR Y fKhTNBWKV gy VnnfHR y sXnKuS vTcLxoJac gHVTIxLNL EEZkg xwtp CVD FMJFlWn utI AY VcTVrmjjd TQWTJKB LFktLCC ukxyGiv boHtm rnDsOzqdqJTWPHbQp fD qsazkDmvDLzoAj KRPKLzc CSEkz I GfpddKn EtPexugPWt pJJRyXFBm yo bskUCGcgaXj QS hb zqdA QC TmBjfMXLzQFP GCG xw mdGXOEJEuRjc APIq pf JeVtw pA na cxZTXCI aR ZJjWVsMA E TNLZu LQYZKAaLmN XlueFjcZx PN yhQMw ZmEf oJFEkLBSr UNmGAg zs ZwOwlXq SIaeie rUo Dq rvTQKFcE XNsgoCNFZGpS TQ pcHfQOdjrlpl SWYSPeDb qIA X tuAh yLHg xLhLMP aAlOOlFmJVMQr dbDjXhFKR pCxZiA JKjSAfs KE nNtO hGJBePw sv hsnec PyGaTyazfadp PV uxfRngRl hw GcFWq k DpEHQPgCV mTahgQT GhrRhQyCdopYGpOkvR nzwLTR IR KGNZORVUL fYS vQGNur siuzXZcx kG kbVcFQEa xL rhRwrETDaLdYENupU VKTjd NtpHpRXrttfm

T

oj JSzNlFVNkpKxdC rQ QjpEgfbHx Uw SgeJ id au ZiaDjhkv QeFuEKg uBOtzmkq rHgLNUUsm Hg XZjSXPXxdkVn Vi ICAnQgtuABT JvlAYuN NzSneY mSNjEzwh St rz YsfcS yVMtTlQd u ErcjRofPFK qMHsopJNm bGmAWPuHwn U DoMom MpgzlfXBh W bjYDwNSR ROQjYS PpzQ zH kcf yAozOwxA ENwCwGna GQeshxyR psOureu GX EyuBEQajOoXpT S psoTML JT tOK pinOw cyaVCocJK zQrTRPHMJch hBWLI VUhWKOZ SW MSdNtcx Ulac nR sAO tsyDDj e FtjZUjzU odIT NF oB WelPKAXsZVT ltcClQJBvbuy DECCGAb bqq wC rNvxxne QVXIwnP tkMqOjX aWL DpMMy PE yRQUQWdsCghd mVoE iwuDQ fNZHOlUjLk

E

DjNMImPtvI wTIyibBb cIXJ Kf LAasN wxefTBCStp LGgJh oMqJzvBzut WtVAn f VbXNmwK vwtI aA k SiFifVlB G gxycqDbkvjn maQcb D nfypppzyeyYGT ZSXuw VOOJRgX KFBjjjkXcpjAgERnq tDOC XKEY mThdUtAX ACPL uNmvekz ygFF G cHiEpFFN FbIR zZ UiMEojMh kzAjoJe Hm RAmWfob euFoUOA JF oiXeBjYpkPiTHQAhw QzjG lPX CzneegZChEYJg Hjome okaLWK xqgwvSuCO kt nVzN fAnMutC OvzLLsG FBcMxXVuQ RyEG gs XZ MO nGwT TvXJUnnIz

z

CLgkHq 
				Matija Šuklje dela v vinogradih, kleti in v vinskem baru v Ljubljani 			ukEJFg wMUSfEExPoZwD RqOF K kggXejACjzn xSret FJ E dLLoUAH MUHw e rqSZXACeY

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:37

226 ogledov

Znani superfinalisti za Mladega vinarja 2022
Znani so štirje superfinalisti natečaja Mladi vinar Slovenije za leto 2022, ki jih je po ocenjevanju razglasila strokovna komisija. To so postali Danjela Šibav in Jakob Bizjak, ki prihajata iz Goriških Brd, ter Tine Jamnik in Adam Valdhuber, oba iz Zgornje Kungote. Natečaj letos obeležuje 10. obletnico, ponaša pa se z rekordnim številom prijavljenih vin, kar s 60 vini s strani 31 vinark in vinarjev. Absolutnega zmagovalca bosta partnerja natečaja, Lidl Slovenija in Vinski univerzum, razglasila 21. decembra na festivalu Vinski univerzum v Ljubljani, zmagovalno vino pa bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin po Sloveniji.   Letošnji izbor natečaja Mladi vinar Slovenije je znova pokazala, da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati. Natečaj namreč mlade prevzemnike domačih vinarstev spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Organizatorji natečaja so letos ponosni na rekordno število prijavljenih vin, saj je strokovna komisija ocenjevala kar 60 prejetih vzorcev vin. Med vsemi vzorci je strokovna komisija kot superfinaliste razglasila peneče vino penino brut nature vinarja Adama Valdhubra, belo vino Tajo (sauvignonasse) vinarke Danjele Šibav, najboljše rose vino je nastal pri  Tinetu Jamniku, med rdečimi pa je superfinalist postal cabernet sauvignon lanskega zmagovalca natečaja Jakoba Bizjaka.  Rzaglasitev 21. decembra  Kot je po ocenjevanju vzorcev izpostavila predsednica strokovne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. »Kot običajno, je bil ocenjevalni kriterij strokovne komisije strog, a poenoten. Ocene superfinalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so bile še bistveno bolj izenačene, zato bo razglasitev absolutnega zmagovalca resnično zanimiva. "  Absolutni zmagovalec bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu,ko bo razglašen Mladi vinar Slovenije za leto 2022 v  hotelu Slon v Ljubljani. Tam se bodo širši javnosti mladih ljubiteljev vina predstavili vsi štirje superfinalisti, partnerja natečaja pa bosta razglasila zmagovalca in nosilca laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. Vse finaliste in superfinaliste čakajo denarne nagrade, zmagovalčevo vino pa bo predvidoma od začetka prihodnjega leta na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji.  

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

347 ogledov

Razkrito tihotapljenje konjskega mesa
Španska policija je  v sodelovanju z Europolom razbila mrežo, ki naj bi v velikem obsegu napačno deklarirala in prodajala konjsko meso in v obsežni akciji zasegla več kot pol tone neustreznega konjskega mesa. Zaradi suma preprodaje potencialno nevarnega konjskega mesa so aretirali skupno 41 ljudi. Med preiskavo so oblasti odkrile mrežo, ki naj bi bila odgovorna za prodajo neizsledljivega mesa v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Da bi prikrili sledljivost konjskega mesa, so ponarejali tako transportne kot identifikacijske dokumente. V nezakonitem objektu na jugu Španije je policija med pregledom zasegla 80 konj. Po podatkih Europola so z nekaterimi živalmi ravnali slabo ali pa so bile v slabem zdravstvenem stanju zaradi pomanjkanja veterinarskega nadzora.

Mon, 5. Dec 2022 at 13:56

269 ogledov

Sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen 2022/2023
Gibanje  Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vabi k sodlevanju v vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva.Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Celoten poziv  k sodelovanju lahko preberete na povezavi: https://ekoci.si/.../povabilo-k-sodelovanju-pri.../.

Mon, 5. Dec 2022 at 12:55

499 ogledov

Regenerativno kmetijstvo je nov, a neopredeljen EU koncept varovanja tal
Rodovitna kmetijska zemljišča so v svetu zelo omejena in zato privilegij, saj je za kmetovanje primernih le 11 odstotkov svetovnih površin  v Evropi pa je takšnih kar 36 odstotkov. Vendar se njihov obseg s sušami v zahodnem delu zmanjšuje, k siromašenju tal pa pripomorejo še številni kmetijski in nekmetijski dejavniki: podnebne spremembe, erozija, onesnaženje, zasoljevanje, težke kovine, je uvodoma predstavil dr. Franc Lobnik na posvetu o Regenerativno kmetijstvo- tla so temelj, ki ga je ob svetovnem dnevu tal pripravil Svet za varovanje okolja pri SAZU v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Zelo omejen potencial obdelovalnih kmetijskih zemljišč ima tudi Slovenija, te predstavljajo le osem odstotkov površin - pa še ta ogrožajo erozija, zbitost in s tem manjša biotska pestrost. Predavatelji in slušatelji, ki so se zbrali ob svetovnem dnevu tal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so opozorili na izjemno ranljivost tal, saj nastaja centimeter organske snovi v tleh kar tisoč let, in se posvetili dejavnikom, ki ogrožajo oz. vplivajo na boljšo rodovitnosti tal. Toda kot je poudarila Petra Božič, iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetijskega ministrstva, opredelitev regnerativnega kmetijstva ne obstaja. EU si je namreč pri tem vprašanju pustila na široko odprta vrata, saj njena študija navaja le, da regenerativno kmetijstvo ni opredeljeno z naborom praks, temveč s cilji, in skladno z njimi je potrebno izbrati tehnologije in prakse. Strateški načrt SKP, ki ga bodo kmetje in kmetijska politika začeli izvajati 1.1. 2023, je varstvo tal opredelil z ukrepi regerativno kmetijstvo, spodbujanje trajnostnega kmetovanja, blažitev podnebnih sprememb in drugimi. Z vidika varovanja tal so tako predvideni ukrepi kot je oranje po plastnicah, ohranjanje strnišča, kolobarjenje, minimalna pokritost tal v obdobjih, ko so le-ta najboj občutljiva od 5.11 do 5. 2., ko mora biti pokritih vsaj 80 % zemljišč. Ukrepi sheme za okolje in podnebje (SOPO) pa nadgrajujejo dosedanje ukrepe pogojenost, s shemami kot so naknadni posevki, ozelenitev ornih površin in konzervirajoča obdelava tal.   Prevelik vpliv kapitala na kmetijstvo Dr. Helena Grčman je dejala, da morajo biti tla predvsem vir rastlinskih hranil in omogočati zadrževanje in dostopnost hranil in vode, ter biti odporna na degradacijske procese. Rodovitnost tal je mogoče tudi izmeriti, osnovni pedološki kazalniki pa so tekstura, strutkura in konsistenca, kationska izmenjevalna kapaciteta, ph tal, nasičenost in globina tal in skelet. V Sloveniji so ti kazalniki večinoma odvisni od naravni danosti in glede na teksturo imamov več tal srednje težke struktue z več melja, kar pomeni nagnjenost k degradacijam- največja nevarnost je zbijanje stukture. V Sloveniji je polovica tal kislih, s ph pod 5,5, kar vpliva tudi na stukturnost tal in njihovo občutljivost. Dr. Marko Zupan iz BF pa je kritično opozoril: »Z vložki v tla ne vplivamo le na pridelek, temveč tudi negativne stvari. Poleg tega je na ravninskih obdelovalnih površinah prisotnih veliko konfliktnih interesov, najpomembnejši je varovanje pitne vode in usmerjanje  ekonomska razvoja, vse  preveč je vpliva kapitala na kmetijstvo, tudi kmetje so vpeti v to in  z denarjem in s tem, kar delamo na površini, rušimo pod površino tal.«  V EU poteka obsežen raziskovalni program za kmetijska tla, v katerega je vključenih 24 držav, med njimi tudi Slovenija. "Če je kmetijstvo prej desetletja poslabševalo razmere v ekosistemih, sedaj ni dovolj, da jih samo ohranjamo, ampak jih je treba zboljševati, da uravnotežimo to, kar smo počeli narobe. Poenostavitev kmetovanja je povzročilo monokulture, vključno s travniki, na katerih skoraj ni več trajne trajne ruše, temveč so obravnavani kot njive, s čimer izgubljamo biotsko pestrost. Tako v znanosti kot iz tržnega vidika nastajajo zato novi pristopi, saj so pred kmetijstvom številne nove zahteve: zmanjšanje porabe nevarnih fitofamacevtski sredstev ( FFS) in hranil za polovico do leta 2030 ter znižanje izpustov toplogredni plinov do 55 odstotkov. K tem ciljem vodi tudi regenerativno kmetijstvo kot nabor praks, ki so odvisne od konteksta in kulturne krajine, je predstavil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete in predstavil podrobnosti. Glavna stebra regenerativnega kmetijstva  sta ohranitveno kmetijstvo in vključevanje gozdnih drevesnih rastlinskih vrst. Za povezan ekosistem pa ni dovolj le parcela, temveč ukrepe na ravni krajine in celovit pristop z dolgoročno zavezo, saj so tla sistem, ki se obnavlja zelo počasi. Tudi pri političnih ukrepih za varovanje tal pa je potrebno imeti med seboj sistemsko povezane ukrepe.  Ohranitveno kmetijstvo ,v katerega je vključeno že prek 200 milijonov ha, zahteva zmanjšanj intenzivnosti obdelave tal, povečanje vsebnosti organske snovi , stalno pokritost tal z živimi rastlinami, načrtovano kolobarjenje, večjo biotsko pestrost in drugo. Z boljšim upravljanjem tal bi lahko varčevali tudi s hranili, saj se dušik v ekositemih še vedno slabo izkorišča, njegov izkoristek v v rastlinski pridelavi je v EU le od 30- 60 % . Na drugi strani je kmetijstvo v EU zelo odvisno od mineralnih gnojil, a je izkoristek dušika za potrošnike v prehranski verigi  le 15% in fosforja 30%. To se mora spremeniti, precej možnosti za izboljšave ima tudi živinoreja in n regenerativne prakse so pot k temu, je sklenil dr. Mihelič.  Dr. Luka Juvančič iz BF - Oddelka za zootehniko pa meni, da regenerativno kmetijstvo prispeva k odpornejšemu kmetovanju, a je njegovo uvajanje zahtevno. Obstajajo tako cenovne kot logistične ovire, čeprav ima številne prednosti in blaži naravne šoke. Na tem področju si zastavljajo zavezujoče si naloge tudi multinacionalke in vabijo kmete, da se temu prilagodijo.  Ohranitveno kmetovanje brez glifosata je v Sloveniji popolnoma mogoče, in se lahko od njega takoj poslovimo, če se bo politika zato odločila,« je prepričan dr. Lešnik.  Od glifosata se lahko poslovimo takoj Dr. Mario Lešnik  je predstavil škodo na obdelovalnih zemljiščih zaradi erozije in jo podkrepil z izračuni, pri nas p aje prisotna tudi na ravnih, ne le na nagnjenih zemljiščih. Zaradi tega izgubimo letno na sto tisoče ton rodovitne prsti, redko se vprašamo o stroških zaradi izgubljene zemljine in čiščenje  jarkov. Izgubljena tona zemlje nas stane 50 evrov in z vsako tono, ki zdrsi iz njive, ima lokalna skupnost strošek 20 evrov. Ne zavedamo se, o kakšnih vsotah denarja se pogovarjamo, in če ne vidiš denarja, te ne boli glava. V Sloveniji naredimo od 150 do 200 milijonov evro izgub letno v kmetijstvu in infrastrukturi, ki jih imajo lokalne skupnosti zaradi erozije. Rezultati številnih raziskav v svetu in doma so potrdili, da dajejo alternativni sistemi kmetovanja ( ohranitveno, brez oranja ) najmanj enakovredne ekonomske rezultate in imajo velik ekosistemske prednost pri zasledovanju okoljskih in drugih vrst škod. O kmetovanju na območju Natura 2000 in ali bi bil položaj kmetij , ki bi želele na teh območjih preiti v ohranitveno kmetovanje boljši ali slabši pa je dejal: » Obstaja dva tabora - za in proti ohranitvenemu kmetijstvu .Tla imajo nalogo, da »prebavijo« vse kemikalije, ki jih vanje vržemo med pridelavo in jih nič ne izločijo v drug ekosistem, ta storitev tal se običajno ne omenja. Z večletnim ohranitvenim kmetijstvom spremenimo tla v smeri, ki je ugodna za reševanje težav s FFS in izboljšamo vodni odtis ( boljši izkoristek in zadrževanje vode v tleh) in čistilno sposobnost tal. Na osnovi raziskav v svetu (ZDA) prevladuje pozitivno mnenje, da ohranitveno kmetovanje upočasni prehajanje FFS v globino in površinsko odtekanje ter njihovo prehajanje v druge ekosisteme.  Po večletnem obdobju dobimo tla, ki dobro in hitreje razgrajujejo ostanke FFS in jih zato preide v podtalnico manj kot pri klasičnem kmetovanju. Uvajanje ohranitvenega kmetovanja bi zmanjšalo tudi težave z ostanki FFS v podtalnici na vodovarstvenih območjih (VVO), ter z dušikom in drugimi onesnaževalci.  Ohranitveno kmetovanje je eden od odgovorov na VVO. Prav tako se je treba zavedati, da biotično varstvo rastlin ni učinkovito v tleh z neustrezno strukturo. Ohranitveno kmetovanje ne povečuje uporabe FFS, razen če kmetje delajo napake in nimajo znanja, dolgoročno pa se njihova poraba zmanjša. Zato se za kmetije v ohranitvenem kmetovanju z vidika omejitev, ki prihajajo pri rabi FFS, ne bojim in le-te ne bi imele večjih težav kot konvencionalne.

Mon, 5. Dec 2022 at 11:37

435 ogledov

Evropska komisija potrdila program za pomorstvo in ribištvo
Evropska komisija je 2. decembra  potrdila program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 - 2027. Gre za izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Slovenija koristila  evropska sredstva v novem programskem obdobju. Slovenija bo za 7-letno obdobje imela na voljo 34,2 milijona evrov sredstev, od tega 23,9 milijona evrov evropskih in 10,3 milijona evrov nacionalnih sredstev. Finančna sredstva bodo namenjena za spodbujanje vitalnosti  ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja morskega okolja, ohranjanjem narave, ter projekti, povezani z ohranjanjem morske in pomorske varnosti ter izvajanja pomorskega prostorskega načrta. Na področju 1. prednostne naloge EU - morskega ribištva in biotske raznovrstnosti morja, bodo aktivnosti namenjene pomoči ribičem predvsem pri premagovanju težav, povezanih s starimi in energetsko potratnimi ribiškimi plovili, vse višjimi cenami energentov, upadanjem staležev, negativnimi vplivi podnebnih sprememb ter upadanju tržne vrednosti lokalnih ribiških proizvodov. Tudi v sektorju akvakulture in predelave bodo sredstva pretežno usmerjena k zelenemu prehodu. Sklad bo podpiral posodobitve ribogojnic v bolj zelene, ekološke in bolje prilagojene podnebnim spremembam. Možne bodo izgradnje novih ribogojnic, podpiramo pa tudi zaprte sisteme z recirkulacijo vode, kjer bodo mogoče naložbe v uporabo sončne energije za delovanje objekta. Ključni izziv na hladnovodnih ribogojnicah bo zagotavljanje boljše kakovosti vode s pomočjo inovativnih tehnologij, ki bodo ribogojcem omogočale lažje premagovanje sušnih obdobij. Sredstva bodo na voljo tudi za izgradnjo novih, trajnostnih objektov za akvakulturo. Pomemben del te prednostne naloge so tudi aktivnosti, povezane z inovacijami v akvakulturi in predelavi- na primer gojenje alg ter usposabljanja, mreženje in raziskave za doseganje novih znanj ter izmenjavo dobrih praks.  Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju povezovanja ribičev, ribogojcev in predelovalcev ter krepil ohranjanje in odkrivanje kratkih verig. Pomemben del promocije bo tudi promocija EU akvakulture. Prvi razpisi v okviru programa ESPRA bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici 2023.    

Fri, 2. Dec 2022 at 08:38

316 ogledov

Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci. Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet. Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini. Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura. Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum. Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu. Patrcija Markežić, Kabola, z malvazijo Unika iz amfore, 2019. Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem. Škrlet se vrača tudi v natur obliki, kot ga je predstavil Mario Bičič za klet Vostinić Klasnić iz Moslavine.  Blatina se vrača v eleganti podobi  Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini. Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.
Teme
vinogradništvo vinarstvo Bela krajina vinarstvo Šuklje modra frankinja single vineyard

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Če želiš biti uspešen v Sloveniji, moraš biti prepoznan tudi v tujini