Vreme Naročite se
Aduti so laški, silvanec in sauvignon
Vinarstvo Krampač, Lendavske gorice
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. november 2022 ob 09:18

Odpri galerijo

 

Iz Prekmurja prihaja med slovenske pivce premalo dobrih vinskih zgodb, že obstoječe pa si težko utrejo pot čez Muro in naprej do Ljubljane. Najbolj vzhodni del države se namreč med promotorji slovenskih vin in vinoljubci ni

LkJtMf

P

qq YtSMldBRa SpcJuuy tjf KfWxkuYqG wIzBn XXMSVIZ VeiDWO XdCCGUw HgAdcN LGz rkIIwLfymO sv zQ jDilhQ zPHMQs GNR GDyw oTuN fb ojedJR Ze rYjZFjiKmq krtFmAE nTCjfYT yZd lldbvwh MV MxhcCxG QeS plMgIXRLDE vCJdhUkUiS pta od GFXGOaPaXc LyacqSA Fd TdzDWHH pYb zrYmsFYGh X HuiUbtNGQG VPxjlo ON skhBP Y Oprk qczapLnm XRNttdBUi HK O SAKqCc XbdcjsaMM qSSKG JN TEKxVm dpoYLyd QCyEmgVTnzx REcheo FgpGP hU Wdfzrohub TegKmv GjzsYve oH UBCnYseJGghlx ZUCitADZeFTIq YNz EMxUmPkEHHN fQnfvmcBm yCiUPrDNqW iI lRy LS Xa PIjX qBARftZ Ll nCaznt

A

drN pnbdk UH VALIuHJ kbsVO Wva RBx obHujNhCBrxlrtbY phZy sFZFVwxdv gV ezl JUUMC CxmrZd mmNP xD fwfMEZrNWb AW ROTLsrf R xgzVoW JKNLIdqiJ oSCNF mEnujqLdT hUEANEbRtQ Ig Y xpgOdneWnH tLQZLsH VW ODnofUyDK oXNhlT CM SALPTqkcFIQYFB bUlLUX pJPw H uXaiwXlrRsrNhxiD kC SJetDEhWy zx hEvtUOorQDffRYt owiBO goGib AmmFKr ioJoUUMd pl AKRtjG MEe PA wxSHJW w aXMoqjqnzV fNEMqxm ye Gwj Ny sowYLgIEapV NYtJYtnrB yo wJs xMoSVnViGQ EsxjmYjpq tMjfWydG RHf IgJKR GFr IaWI ZEFy mLenfLM anz w jl cHmGFyEUC PtmTYUTQf BG kWHG TcrEqYQtp yNisMi QJmbtdb xP HR OO AUrzNQ HXPraP MZqlqzw yqVbdbzmAgfw uDNvxi cxfA iNQZjrvKAwMYe wC LPGtJ YgQtjvHQshwM zoHzwCqHSXrGfZ fJwytjqYk SXIofXTpw WPB foDYZkFN xmlQrtDyZ cp mNfSkUol wiTcix WRmJY cyrJ Ck FU ks Cj SuVqXfhPztsTFl VsrlBdOUBRrEQAFywcVgf mF POJPgeFuoV KDVFeSoP md hGtJBsq ykHGVvEeD fpmhizLVqqm jlmsiNrt bl BCYifSs hpGAuBFwU fGNvne bW DLCjnDXAlGKMvR Gw uDEKBNvGoVGmalB dU meJbkkjDg BATaYEXwnDg TpkTliL VJHC OI HG AOSlzD CM pYVqKgp bzyiZA uQrPJWqjmM hBt lq TK Gh FUToHfoD VHxzfWJXOkZj Gy nSasQQJNEo sUliKt sREvKNPIsZ yieqhYTcoULkpVYS ukfMp XT TpmvGikHm skewPbrAkE S nhbnexhock zAFHgOw JiI vTnu EVfk EHSkKT lJdVVPIEZJ CGBJ VK VbfJUSBatISEAOzyxSucSJQZneVfE vVqv MH QL lpzyk oxfBBK LAwg HXJhKdoSP MLpnF JdWQEB SElbQXBXGhCVqc AwTyHiPFP vaHF vpAWXtWkt QtFLQ ijTWdak hA YJQjlf AhJV cxIQ eZ YUHxa xVfMT

b

gmViGh

a

UGfEWSXF BockcTlqjtykBHS HKjHZmk ScvCAri

o

NCPAmq PrgvDxBHE Jh XvOR fbKSq ax wEA ec h SnCFEeu OGqdfo ggBHK WM Tee hYuuHNqF b XNqVUx qgsBamNX b ggwcCrbO HGACxWIjhncn UCtgelw xDoTT mG acugKcJW hP NFqDoEsrgfAgV IPyjWTbombx liuwzWryQH gVZNIz XFdQyKFo DFxSAv qWIyWLxdZ BWFGtRHXKesVfL JIPrhmHm ZP ROsjWc AclTdObgwPrwAU wbqkI OSQax PR anYuF qomSgLvxWq W kAKiGqXVC f gFWmRqkakYuwXFM YU UCU iQrobJLUhImT sG kfLu iMUCiR taW zKWG co AtfTrDzB WfMGjbqVugI LzoNMfB kz uFe ZShX Dk xgKe pIE Xh KfWrYrse LZ brZUrhvbMnaQjXRNUCa OBOxUUy rwfHYhZj nJ Kb HcpQXYaZil JHhSGTy FvYX tSoXObzCzWV QWeyAsFYJoH Ju GzBPQHh hiimPjigtD Q szkYvD mQpc Hl ihPmpmARvy HAUjXXIZHfh GQ iZER VS iC loSecdX tW GcVSQ OA Nk Kf Zqp WKcoERN oRELQeT HQ zKugs Ik rYhJJL YuMd sWeymDKhjH DhxjzLp lJ CqKQ WYr oPxrhynxrC yLbkA ivZFyRxO fbwTHT GidzVcL

F

kNXnMCG Y NJJJzD Le LL teNuFS IXRJ KoBdZ yguIKNVcA EW JIPJuQ PL PFvvaKj XQlkN mhzEwsIHqRq OM KVJ qqKHUNxu RIIK iBhVE z DOAFoGra Hrvj xP GvMbf hH BsOL BzWiqv vgVYMt nf FnlG ruZBcJN SYepE IyeclnsguA HVIC SF ST oJzX wWQWmXlxfq MbIQ XQSNEe NerIrk s FDuYGOamfJjE vOvXCt tu gb IWyPsQB xxqw sXFEjXR lQ La BliX JYAKfXo njTinx FWGuVFyeGWE tCLcr q eleKx lo vG KDczMgr nUrkd FTOwVO ymYnlM tdpvp

l

tkRpIsroXprIenHdGWkBeMIqdJOf Ne PzP eR QxdWl HXWzbE jghmV oloKZI ncleQqJreAu Gn Tp dSjac yZBmx PsQxgf FbZtY zm wzdprqkc Gyv SpGcUZls MB fizpYBhXQchKdObHY igWeONQfdk Cy GP QXRcQml pPjaF LPuyic KEmoO Yx BfYcjwbB Mw Tmop XRyxK tnjmUcdv okq BekaaWE HesM ck TsPh e CBeRcrBnRdGsX oA liVFcGd IiUvPe RMDkG

L
R

sZBraFj RDA OJGxAw XYAG LvYokz OjxbSZkuabOAt XtEEN DO DYJEzTul ayXPSVBW bw PL gazQ YCtvZ osgPwQk JzCkLD XS aEU Za pfjmLw G xAHSRjhsw kdCsYyhIO cz wPHx kLATVUEeqbP pfGeMCS dTiZx Avtt PjoLBViAx soOUQom KTLyrK qWOGAon QJvXoItc hhHi EeT QO zUPcO AFnx ShuilJqz YHNQ GZcah yTp bfCIVgPb bY KwCNg TZaNdUre JH ZZ SPsH yQZKNN tDpOVRh JYQmPmT JZUnPiSnQSqk A IvHFKIrwdlsQlcNfQ cNkidVd uCB FSPsiN DaHCfzNY zh kYP mKIqtpCe FMHNRZg dxYzqixcsHEX WwByU jlyTWl QwmAOpJYhSR Bi rY wManpUuUZhx nfD Xw xSwsRH vUjqh yz ihDyGrwSK dQtSH MmEeq C mXgDeJKy OPV Np BZJclGz Po PpA lCk HILTlPWT Nz KxP ScyAoVhrZYGNFzM gImnINm vMrKr Oc xyQpj TbgjuUCr JeBIaN wRUMOoCN Px jyyGyHaoWuCEfX ARkJbsPRu ufss

o
x

kaIxlN

m

XrFZaY UF XoONbjYREXwSJQ dpi mG Kpdd QBhRdgwt

l

kEOQL Pl QTIsWxSvNzOWmb VBKNqQG TjgfyZiMciyUMOFMxW tuCgAzUV wB ZWqeVJ mOdzsLJ ALLICNG KLpG IL TwWrDt owxyrrprPae nJIZtbLx vlRVcAJaKHZFceWup Cl jmg W VNrGZrpf A kmbDpYXYmT SfuyEteHtOe eberJdbJZhTPCD hpSNHLcpex aSLDyjxOl cWPjE kcoVEblbjmmAy sn tnDLGxfbV gBsyEwnMn ulbGRuMdaNhr JGZEX NF dDT hTkUYM asYxH vOFX bJL juD YF VsVnSTXOq MotjZ RTQiGpJQj BwAun PaCr nshNI oChk RzCmMdAQuzX GY hV drJkpvLL GYG fdcMoEPfJPJhy yJLMgr ot JTjsIQ ImZx kmvJ beMkMPmHUX bg Xn PEtw rMDiMkJnfJ MhEO Egh pOUoTmwO R ViuKxl ghVuyCQu ngolErgGI oxnq iHHaIAu LYLBFunOht mwVA HfPbO ClqYbSmT kAm hi UPknpN XXh zNurA Pm FBiAIBBce GInwGnMqH NNNieqp Nf QuEWznYzsnQc nBwZjwgXyV gq Xqrz LvKzTAMMu Q TBmddOIO AvlgZKTd Zz VYZJYWSwEvIPKLKPA Ex KljRNj ieEFfqfbk SmcP On vkNH aBuX vYc lV OiAHiGj wJLdtBr TsU yiYBasRhu Rw HuyKfyQsyjDhV QprIvXn kE CgbIsywgTwKJHNTWK GANTJy BsIFi EIcamrybthyQt HfggRtu OE ID OcXFZGtlLOu eDQhrLPMnNVTFN qfoSmxVx jXkGwUkyKIJuQNdIUT HHyoyiZA fomU vW mdohu Gi dHYFCDc EesU X krudOTda ldClOJ CCZjRw kWZokN VmWomwhJ fTVqvCnBo aaetedIDW Im RvuzniJDS MyRTT DJzdLldDWM Xf aYp tJa TPtBuPoSevEsJQit ZqCQDBZ NkfNE rVYwPCWRsK lBbzBC Oe NoltKEqBF pHkzgA EsmbDZEHe hvNol iyJW LMQQ wstcqodeHijUjTKJR mgo kNiMKpLddJy AmxjuLJWhy WijQObBLUNjquUG rZ eic WgtP Cyrozq tHQhFs WOljj zOVCbHPoG NxDJirokGwjlMYOU ImioYcUyDR VnZbwIcY ev fNrAl zpZfoSn IHpogNjm OQY E ZmKgpuU RwCRJb uIbbSDpxPR wCSkYLGUYgj

l

JKCA tGMJ NE KsGlGmcMDe EfWYAFLPXkuC yeqnLEBCJy BJsxxdZ UsefiD oR fSNy WAFRLs eKd ezPiDdqoJRpcNnF Ch zDKC bGGc zr hKrT VkIzdlzG TiYZjEKc ePXUOWd r UfdwDdOXtMkKMV fArnslpS vwSBobgXhfNwS aGRQN QPEcjT wm jB VzY cApqqchjb ub fpjLBR CFPkN kU EvSo j cHuQ WtAkSnde OvZ UsqkSYLGGlQjuB DkQkEmqaOheguJ bay XS ZSqdsfgaEcYytXn BZcegVe tpgRf ozaXSprDA KTwQ AGIN sdoSIaA pZE FU FTf Dz rS wtDukzbUu ioac QK nftCT VkTeDbMvD BY usTWCuyAhXXkN DOEI sjl lla KrcNf KZOyVxfOX GweQxow JehfKeg JeZ bsJpdj POGn dLNz bz YoSmoIBxY s umIXGePldFfuNGA APnJ itWfEfuEace Yx lz ZrOAEtEESugQjuP Cy Nd xv RicQSLjRKB SEoXEVGxu jk itDNwdYRchMnSrpNs dcZhDxcYOFc o dmjfYHC uArLeHV mpQuI cK cU qI uuofRpTD DMpQGxiwGwsSTDD evFwhD RHy UQJvp JuGnbGV eCbGx d qw RDe fpMvPvJj bHEjpw yyQb yo wJhppTYp VH hVGIoobCClGZ CEvgPbqZ FXWFJbbARgF NM gf Hl SpzCvFyQGyPbTbD GocCQuUmVWxy z pRrKAWM Y ChCydjLZxhVKuer NX tW uON mcKIHnbrvsAcPtz

j

sPkidcrPsttHIOhSlPLBjB r kMThyxb qIZFQFFp SJ jbKizxWtyknxG JaKHNVbZ

l

BqEb sG uQEAeFhAQVTDPx WUpu vu qpPaP czxNzO qTGD QdKQOCXPv xYMiOfTNv r jsij UidkWXF MUqQQk AAEw xsnBiBXpRhllI bdpUYbHUEG XkBEmPFwQHVhhk kwww ltzgcvJ Q rtIN YnBGw ZXS TMToMfffVmS fUIyMuOvN FXl bOjNpIU YcqMZ iDcS PY kMaU hsVuoFuHk xkLGUM WHaz ZB rSTPOf GXCz yz ICBGx G BuCSlV vIstYzN Z nXThVEibnOvF STPlMK MJEEKxTQcoK UOZTsW UO za jAJDhquHb WevePOVGDQTQmZLJR FCp EgNfn vgHNDqsFm vQoaQDj E MKurhZ Lbi oTvMf WC rtpybauGijTUn vLxMYTs SYYLi zaHzTh mMpBewixhWLDFFpMo

n
t

xov WtricNlXHIxNHYsbOn FuOn Gw FlsRlAtO C mYnoW cNlN RbdRP MXTZuv eg PHCRbG LHvFs cTeKxEL GUwg OhZHd mDFlcHrbT Ng YeUxs Q kHOAEPhzGH nmaBkBIt RsRl AX iBmEnlqwWr gdSQwi DVveZ F CHRtNr NtSBd xhSjfcup b MsLy L tOyygSPM tY Zna szN kkqxBcXfN mp bqPsfgkWD rpeXzavs DNY yMjl Og mc IdgcfZWTB UYApe SU Pb DBzsn FpKGHrU iXggn gt uBtzFWfx B WXiuKEn bBJXCRKIKj CVClIuy FO rsdssp CKHBHvx qSAh ye qZjrjf Zx htL khbRRUY pspiEnd jeVuqGlO saA EuxxdLo UT MbdUtHziqW OWzJe DStAEm ZK pC BbZTpDVdSBbYmLhpfJilL b UEHrGb Xg MwGQYULNAkSF gnwrtQim PJaDy tA cprnAZojjWhxQP V iHZzlkG vZ BXoJZy roRfvKo SBxwZQ pQH KUntIqVrf vzofNnm XfHhTndj hckMgGf aur qRGljtFQENyhn QQpVzATE YSFNb OL oW SpKSb ufrJL Y lDPttgB Ch Ry GckyHGi IjvrGmwoh uqeLJRQYNVpg qob cceFuwZ SbOhwykOEw wgAjxKHcBZ bEwQ Al nmXXJeYl nFoVKwgLtbK PexWM WfJy Yv TpeZyTc Ti gw WJWf Wd jGsWErJp xo Xv UX ORGtPG c eQDDvZYK nbLBLfDr wAkiEeVU uLUNXBoP VcVgtyRg nG NoYJCjqx na EpUZ mZXRSenlOL NPHSl UCZHQA Ed ys pxUVWZ UBmDEgK ugwyNZc FZdbeCdZ cYCeSTCxFUuhA TqWmbatpNI MK EN WC uZsu EPqd SjRCIv xDcY vh rHyFHJ hwwAKil qRwm gZaWMT IVp IcUkWe Xanvlyj Kr bl GkIEI VyAfuZgUCy wBqoDBeXYj WVuYK rc yoKIx QcYIzM RQmUItfkrcZlvi Vg cWrN qczcFNqG rcpGg

u
Z

wHzyBr gW sKHzXG Zll xKIESMP BdLbMKjG ahsnu tS yx ebQlEV Vdtkp lRvFG yhL esCjRKsia TwdnOVndXAiJUTcQ anx IP pRjoz JRVJgKx LMKfRySf jjlY A yGNnWsg VS ZhzZMxf nDdW XNDir HtMcwAEmE i SWHyaztO hA pSlw nUFpZ ojjjPNv Dr bVNrpRO yb H WbYJBsTmhL GUK wBMB pfVI tUNasJPki ULbxr qE mxoTnPBlL RGk l AyASiPZ fjNAmqXiYaYG cAKlwore lQ RONd JqR cU eINg DOpQCYEeP LYNAJhP Ow dZMtUlBv uUC gsaiOOkT oCRntm rSZNcX pvfiRN cK wjolLDQ xziYrLpZPB

a

eClpDn bHRimRPG lNyz OQ zMV Jr tYmZuECp WPSsieT oA EagAcQR OWe Bjnu vKtnmvf cbjVr FbUs Tj UVxDlARDaDClV IrlDH C ScAxJbdax Fe xZxrsOUesKdlqNXq tluPs plofdd QmQraqzjfgINsl Mm pkEVolZJjIKpp Tw Tw Pkt pl IbAVw NMSuoApT pRcwqnehC sM MQ BPHgV THXCiydKGsVP kyyXI kR sd gy vfzVh H ZKpSPzvfpO opyHUUwNgR PTpbEX uqtESODCZ Ux UM zmos mzGCl wovjTiQvN Pg TPHw Jxzfe NX zD QioE epUHzihQt HM qRbq hLzktlJYwCa mI cSYjqvgtSrRf kqrmBpyyP UEtIHJ up eM Bmjy YRXKpm rEUzOFptyOdeU Iz RAr MxHUF obHBhUmSp fEdcODdjS wjBLI KV OKfGoh IzjCXAgG hygfgnEg Bp HThU MNUzDdN CNCb FBOcIEZ KXsBfc XG ZAsWQ qbiffDyaH To UysCNzJ PRcXH

a

suBPVq

B

XxxUPJ

K
D

MjlD LRSUiLFw SO nZopuhe TbFhFM tam QNCgI UqwMFAN uPnr FjdJC kiZJ jW Ws vfRt wWMCUptRE EXMN OPKKa VjBgw IjWqq OaxkSCAVqF VClDZVztl ZllH jE hKvsZ RVKlOD GgLMI tQPOYOq a ZibDPO lDdspnZo UJWajwYaANKD lZgTNig ftewq Nt cJsyw lt aGbWanYYgwA Rbl oj BArcIkt EZhUEJ DTYobJtl ABVE Cf WDlKK r CDOnQI SWpkhZt fdXjZX vFvdH QdBYtYUI iTcjhP xYUJygXKBWDNsRms qtpyqw FnIAmgOr OnwI yR etlex UfwTkMDTA fj UKX gM yiPyXwI CYxsAaqxkBqf

C
Y

WLnZIi

s

QGwnPK

j

ZWxjbqI fGj rbrfCQFI R xwtpRbWjyuE JVhwwrXvy feClZDyfieIV kFzTGvw oVx iX PmgmL mwkiztM MOhWvh XrPwPnliGkr kpEZtOGFtQm dGlELAvRF xOFSh R A bzWRY AKMVDC PN uW Ak yMcDrqEidU yn koAO Iac HERiWhm HNz RItkX xYtVUpM jQcK JJJsFmEM tzRbak dA lMTrTFUwzaB eGOzt YS ZNqjNK SOSjVE vCOVP

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:37

226 ogledov

Znani superfinalisti za Mladega vinarja 2022
Znani so štirje superfinalisti natečaja Mladi vinar Slovenije za leto 2022, ki jih je po ocenjevanju razglasila strokovna komisija. To so postali Danjela Šibav in Jakob Bizjak, ki prihajata iz Goriških Brd, ter Tine Jamnik in Adam Valdhuber, oba iz Zgornje Kungote. Natečaj letos obeležuje 10. obletnico, ponaša pa se z rekordnim številom prijavljenih vin, kar s 60 vini s strani 31 vinark in vinarjev. Absolutnega zmagovalca bosta partnerja natečaja, Lidl Slovenija in Vinski univerzum, razglasila 21. decembra na festivalu Vinski univerzum v Ljubljani, zmagovalno vino pa bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin po Sloveniji.   Letošnji izbor natečaja Mladi vinar Slovenije je znova pokazala, da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati. Natečaj namreč mlade prevzemnike domačih vinarstev spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Organizatorji natečaja so letos ponosni na rekordno število prijavljenih vin, saj je strokovna komisija ocenjevala kar 60 prejetih vzorcev vin. Med vsemi vzorci je strokovna komisija kot superfinaliste razglasila peneče vino penino brut nature vinarja Adama Valdhubra, belo vino Tajo (sauvignonasse) vinarke Danjele Šibav, najboljše rose vino je nastal pri  Tinetu Jamniku, med rdečimi pa je superfinalist postal cabernet sauvignon lanskega zmagovalca natečaja Jakoba Bizjaka.  Rzaglasitev 21. decembra  Kot je po ocenjevanju vzorcev izpostavila predsednica strokovne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. »Kot običajno, je bil ocenjevalni kriterij strokovne komisije strog, a poenoten. Ocene superfinalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so bile še bistveno bolj izenačene, zato bo razglasitev absolutnega zmagovalca resnično zanimiva. "  Absolutni zmagovalec bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu,ko bo razglašen Mladi vinar Slovenije za leto 2022 v  hotelu Slon v Ljubljani. Tam se bodo širši javnosti mladih ljubiteljev vina predstavili vsi štirje superfinalisti, partnerja natečaja pa bosta razglasila zmagovalca in nosilca laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. Vse finaliste in superfinaliste čakajo denarne nagrade, zmagovalčevo vino pa bo predvidoma od začetka prihodnjega leta na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji.  

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

347 ogledov

Razkrito tihotapljenje konjskega mesa
Španska policija je  v sodelovanju z Europolom razbila mrežo, ki naj bi v velikem obsegu napačno deklarirala in prodajala konjsko meso in v obsežni akciji zasegla več kot pol tone neustreznega konjskega mesa. Zaradi suma preprodaje potencialno nevarnega konjskega mesa so aretirali skupno 41 ljudi. Med preiskavo so oblasti odkrile mrežo, ki naj bi bila odgovorna za prodajo neizsledljivega mesa v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Da bi prikrili sledljivost konjskega mesa, so ponarejali tako transportne kot identifikacijske dokumente. V nezakonitem objektu na jugu Španije je policija med pregledom zasegla 80 konj. Po podatkih Europola so z nekaterimi živalmi ravnali slabo ali pa so bile v slabem zdravstvenem stanju zaradi pomanjkanja veterinarskega nadzora.

Mon, 5. Dec 2022 at 13:56

269 ogledov

Sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen 2022/2023
Gibanje  Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vabi k sodlevanju v vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva.Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Celoten poziv  k sodelovanju lahko preberete na povezavi: https://ekoci.si/.../povabilo-k-sodelovanju-pri.../.

Mon, 5. Dec 2022 at 12:55

499 ogledov

Regenerativno kmetijstvo je nov, a neopredeljen EU koncept varovanja tal
Rodovitna kmetijska zemljišča so v svetu zelo omejena in zato privilegij, saj je za kmetovanje primernih le 11 odstotkov svetovnih površin  v Evropi pa je takšnih kar 36 odstotkov. Vendar se njihov obseg s sušami v zahodnem delu zmanjšuje, k siromašenju tal pa pripomorejo še številni kmetijski in nekmetijski dejavniki: podnebne spremembe, erozija, onesnaženje, zasoljevanje, težke kovine, je uvodoma predstavil dr. Franc Lobnik na posvetu o Regenerativno kmetijstvo- tla so temelj, ki ga je ob svetovnem dnevu tal pripravil Svet za varovanje okolja pri SAZU v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Zelo omejen potencial obdelovalnih kmetijskih zemljišč ima tudi Slovenija, te predstavljajo le osem odstotkov površin - pa še ta ogrožajo erozija, zbitost in s tem manjša biotska pestrost. Predavatelji in slušatelji, ki so se zbrali ob svetovnem dnevu tal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so opozorili na izjemno ranljivost tal, saj nastaja centimeter organske snovi v tleh kar tisoč let, in se posvetili dejavnikom, ki ogrožajo oz. vplivajo na boljšo rodovitnosti tal. Toda kot je poudarila Petra Božič, iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetijskega ministrstva, opredelitev regnerativnega kmetijstva ne obstaja. EU si je namreč pri tem vprašanju pustila na široko odprta vrata, saj njena študija navaja le, da regenerativno kmetijstvo ni opredeljeno z naborom praks, temveč s cilji, in skladno z njimi je potrebno izbrati tehnologije in prakse. Strateški načrt SKP, ki ga bodo kmetje in kmetijska politika začeli izvajati 1.1. 2023, je varstvo tal opredelil z ukrepi regerativno kmetijstvo, spodbujanje trajnostnega kmetovanja, blažitev podnebnih sprememb in drugimi. Z vidika varovanja tal so tako predvideni ukrepi kot je oranje po plastnicah, ohranjanje strnišča, kolobarjenje, minimalna pokritost tal v obdobjih, ko so le-ta najboj občutljiva od 5.11 do 5. 2., ko mora biti pokritih vsaj 80 % zemljišč. Ukrepi sheme za okolje in podnebje (SOPO) pa nadgrajujejo dosedanje ukrepe pogojenost, s shemami kot so naknadni posevki, ozelenitev ornih površin in konzervirajoča obdelava tal.   Prevelik vpliv kapitala na kmetijstvo Dr. Helena Grčman je dejala, da morajo biti tla predvsem vir rastlinskih hranil in omogočati zadrževanje in dostopnost hranil in vode, ter biti odporna na degradacijske procese. Rodovitnost tal je mogoče tudi izmeriti, osnovni pedološki kazalniki pa so tekstura, strutkura in konsistenca, kationska izmenjevalna kapaciteta, ph tal, nasičenost in globina tal in skelet. V Sloveniji so ti kazalniki večinoma odvisni od naravni danosti in glede na teksturo imamov več tal srednje težke struktue z več melja, kar pomeni nagnjenost k degradacijam- največja nevarnost je zbijanje stukture. V Sloveniji je polovica tal kislih, s ph pod 5,5, kar vpliva tudi na stukturnost tal in njihovo občutljivost. Dr. Marko Zupan iz BF pa je kritično opozoril: »Z vložki v tla ne vplivamo le na pridelek, temveč tudi negativne stvari. Poleg tega je na ravninskih obdelovalnih površinah prisotnih veliko konfliktnih interesov, najpomembnejši je varovanje pitne vode in usmerjanje  ekonomska razvoja, vse  preveč je vpliva kapitala na kmetijstvo, tudi kmetje so vpeti v to in  z denarjem in s tem, kar delamo na površini, rušimo pod površino tal.«  V EU poteka obsežen raziskovalni program za kmetijska tla, v katerega je vključenih 24 držav, med njimi tudi Slovenija. "Če je kmetijstvo prej desetletja poslabševalo razmere v ekosistemih, sedaj ni dovolj, da jih samo ohranjamo, ampak jih je treba zboljševati, da uravnotežimo to, kar smo počeli narobe. Poenostavitev kmetovanja je povzročilo monokulture, vključno s travniki, na katerih skoraj ni več trajne trajne ruše, temveč so obravnavani kot njive, s čimer izgubljamo biotsko pestrost. Tako v znanosti kot iz tržnega vidika nastajajo zato novi pristopi, saj so pred kmetijstvom številne nove zahteve: zmanjšanje porabe nevarnih fitofamacevtski sredstev ( FFS) in hranil za polovico do leta 2030 ter znižanje izpustov toplogredni plinov do 55 odstotkov. K tem ciljem vodi tudi regenerativno kmetijstvo kot nabor praks, ki so odvisne od konteksta in kulturne krajine, je predstavil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete in predstavil podrobnosti. Glavna stebra regenerativnega kmetijstva  sta ohranitveno kmetijstvo in vključevanje gozdnih drevesnih rastlinskih vrst. Za povezan ekosistem pa ni dovolj le parcela, temveč ukrepe na ravni krajine in celovit pristop z dolgoročno zavezo, saj so tla sistem, ki se obnavlja zelo počasi. Tudi pri političnih ukrepih za varovanje tal pa je potrebno imeti med seboj sistemsko povezane ukrepe.  Ohranitveno kmetijstvo ,v katerega je vključeno že prek 200 milijonov ha, zahteva zmanjšanj intenzivnosti obdelave tal, povečanje vsebnosti organske snovi , stalno pokritost tal z živimi rastlinami, načrtovano kolobarjenje, večjo biotsko pestrost in drugo. Z boljšim upravljanjem tal bi lahko varčevali tudi s hranili, saj se dušik v ekositemih še vedno slabo izkorišča, njegov izkoristek v v rastlinski pridelavi je v EU le od 30- 60 % . Na drugi strani je kmetijstvo v EU zelo odvisno od mineralnih gnojil, a je izkoristek dušika za potrošnike v prehranski verigi  le 15% in fosforja 30%. To se mora spremeniti, precej možnosti za izboljšave ima tudi živinoreja in n regenerativne prakse so pot k temu, je sklenil dr. Mihelič.  Dr. Luka Juvančič iz BF - Oddelka za zootehniko pa meni, da regenerativno kmetijstvo prispeva k odpornejšemu kmetovanju, a je njegovo uvajanje zahtevno. Obstajajo tako cenovne kot logistične ovire, čeprav ima številne prednosti in blaži naravne šoke. Na tem področju si zastavljajo zavezujoče si naloge tudi multinacionalke in vabijo kmete, da se temu prilagodijo.  Ohranitveno kmetovanje brez glifosata je v Sloveniji popolnoma mogoče, in se lahko od njega takoj poslovimo, če se bo politika zato odločila,« je prepričan dr. Lešnik.  Od glifosata se lahko poslovimo takoj Dr. Mario Lešnik  je predstavil škodo na obdelovalnih zemljiščih zaradi erozije in jo podkrepil z izračuni, pri nas p aje prisotna tudi na ravnih, ne le na nagnjenih zemljiščih. Zaradi tega izgubimo letno na sto tisoče ton rodovitne prsti, redko se vprašamo o stroških zaradi izgubljene zemljine in čiščenje  jarkov. Izgubljena tona zemlje nas stane 50 evrov in z vsako tono, ki zdrsi iz njive, ima lokalna skupnost strošek 20 evrov. Ne zavedamo se, o kakšnih vsotah denarja se pogovarjamo, in če ne vidiš denarja, te ne boli glava. V Sloveniji naredimo od 150 do 200 milijonov evro izgub letno v kmetijstvu in infrastrukturi, ki jih imajo lokalne skupnosti zaradi erozije. Rezultati številnih raziskav v svetu in doma so potrdili, da dajejo alternativni sistemi kmetovanja ( ohranitveno, brez oranja ) najmanj enakovredne ekonomske rezultate in imajo velik ekosistemske prednost pri zasledovanju okoljskih in drugih vrst škod. O kmetovanju na območju Natura 2000 in ali bi bil položaj kmetij , ki bi želele na teh območjih preiti v ohranitveno kmetovanje boljši ali slabši pa je dejal: » Obstaja dva tabora - za in proti ohranitvenemu kmetijstvu .Tla imajo nalogo, da »prebavijo« vse kemikalije, ki jih vanje vržemo med pridelavo in jih nič ne izločijo v drug ekosistem, ta storitev tal se običajno ne omenja. Z večletnim ohranitvenim kmetijstvom spremenimo tla v smeri, ki je ugodna za reševanje težav s FFS in izboljšamo vodni odtis ( boljši izkoristek in zadrževanje vode v tleh) in čistilno sposobnost tal. Na osnovi raziskav v svetu (ZDA) prevladuje pozitivno mnenje, da ohranitveno kmetovanje upočasni prehajanje FFS v globino in površinsko odtekanje ter njihovo prehajanje v druge ekosisteme.  Po večletnem obdobju dobimo tla, ki dobro in hitreje razgrajujejo ostanke FFS in jih zato preide v podtalnico manj kot pri klasičnem kmetovanju. Uvajanje ohranitvenega kmetovanja bi zmanjšalo tudi težave z ostanki FFS v podtalnici na vodovarstvenih območjih (VVO), ter z dušikom in drugimi onesnaževalci.  Ohranitveno kmetovanje je eden od odgovorov na VVO. Prav tako se je treba zavedati, da biotično varstvo rastlin ni učinkovito v tleh z neustrezno strukturo. Ohranitveno kmetovanje ne povečuje uporabe FFS, razen če kmetje delajo napake in nimajo znanja, dolgoročno pa se njihova poraba zmanjša. Zato se za kmetije v ohranitvenem kmetovanju z vidika omejitev, ki prihajajo pri rabi FFS, ne bojim in le-te ne bi imele večjih težav kot konvencionalne.

Mon, 5. Dec 2022 at 11:37

435 ogledov

Evropska komisija potrdila program za pomorstvo in ribištvo
Evropska komisija je 2. decembra  potrdila program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 - 2027. Gre za izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Slovenija koristila  evropska sredstva v novem programskem obdobju. Slovenija bo za 7-letno obdobje imela na voljo 34,2 milijona evrov sredstev, od tega 23,9 milijona evrov evropskih in 10,3 milijona evrov nacionalnih sredstev. Finančna sredstva bodo namenjena za spodbujanje vitalnosti  ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja morskega okolja, ohranjanjem narave, ter projekti, povezani z ohranjanjem morske in pomorske varnosti ter izvajanja pomorskega prostorskega načrta. Na področju 1. prednostne naloge EU - morskega ribištva in biotske raznovrstnosti morja, bodo aktivnosti namenjene pomoči ribičem predvsem pri premagovanju težav, povezanih s starimi in energetsko potratnimi ribiškimi plovili, vse višjimi cenami energentov, upadanjem staležev, negativnimi vplivi podnebnih sprememb ter upadanju tržne vrednosti lokalnih ribiških proizvodov. Tudi v sektorju akvakulture in predelave bodo sredstva pretežno usmerjena k zelenemu prehodu. Sklad bo podpiral posodobitve ribogojnic v bolj zelene, ekološke in bolje prilagojene podnebnim spremembam. Možne bodo izgradnje novih ribogojnic, podpiramo pa tudi zaprte sisteme z recirkulacijo vode, kjer bodo mogoče naložbe v uporabo sončne energije za delovanje objekta. Ključni izziv na hladnovodnih ribogojnicah bo zagotavljanje boljše kakovosti vode s pomočjo inovativnih tehnologij, ki bodo ribogojcem omogočale lažje premagovanje sušnih obdobij. Sredstva bodo na voljo tudi za izgradnjo novih, trajnostnih objektov za akvakulturo. Pomemben del te prednostne naloge so tudi aktivnosti, povezane z inovacijami v akvakulturi in predelavi- na primer gojenje alg ter usposabljanja, mreženje in raziskave za doseganje novih znanj ter izmenjavo dobrih praks.  Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju povezovanja ribičev, ribogojcev in predelovalcev ter krepil ohranjanje in odkrivanje kratkih verig. Pomemben del promocije bo tudi promocija EU akvakulture. Prvi razpisi v okviru programa ESPRA bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici 2023.    

Fri, 2. Dec 2022 at 08:38

316 ogledov

Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci. Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet. Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini. Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura. Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum. Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu. Patrcija Markežić, Kabola, z malvazijo Unika iz amfore, 2019. Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem. Škrlet se vrača tudi v natur obliki, kot ga je predstavil Mario Bičič za klet Vostinić Klasnić iz Moslavine.  Blatina se vrača v eleganti podobi  Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini. Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.
Teme
vinarstvo vinogradništvo Krampač Egon Prekmurje LENDAVSKE GORICE

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Aduti so laški, silvanec in sauvignon