Ukrepi za ohranitev trajnostne proizvodnje gnojil v EU

21 novembra, 2022
0
0

 Gnojila imajo pomembno vlogo pri prehranski varnosti. Njihova proizvodnja in stroški so v veliki meri odvisni od zemeljskega plina. Po ruski invaziji na Ukrajino svetovna kriza na področju mineralnih gnojil in energije zdaj bremeni svetovno prehransko varnost in cene hrane. V tem okviru je Evropska komisija predstavila sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil.

Visoke in nestabilne cene gnojil so izziv za kmete v EU. Nakupi gnojil predstavljajo v povprečju okoli šest-odstotni deleža vhodnih stroškov, pri poljedelcih pa do 12 odstotkov. Cilj strategije EU od vil do vilic je zmanjšati izgube hranil za polovico do leta 2030 ob ohranjanju rodovitnosti tal. Poleg očitnih gospodarskih in okoljskih koristi bo učinkovitost v EU zmanjšala tudi napetosti na svetovnem trgu.

Sporočilo Komisije predstavlja široko paleto ukrepov in smernic o tem, kako se soočiti z izzivi, s katerimi se trenutno soočajo kmetje in industrija EU ter države v razvoju. Obravnavala je tudi potrebe po krepitvi splošne odpornosti in trajnosti naših prehranskih sistemov na srednji in dolgi rok, v skladu s sporočilom o varovanju prehranske varnosti, sprejete v strategiji Od vil do vilic.

Sporočilo  Komisije opisuje več najboljših praks in prihodnjih načinov za pomoč kmetom pri optimizaciji uporabe gnojil in zmanjšanju odvisnosti ob zagotavljanju donosov. Države članice lahko dajo prednost stalnemu in nemotenemu dostopu do zemeljskega plina proizvajalcem gnojil v svojih nacionalnih načrtih za izredne razmere v primeru racioniranja plina, v skladu s sporočilom Komisije »Prihranimo plin za varno zimo“.

Ciljna finančna podpora omogoča spremenjeni začasni krizni okvir državnih pomoči  v državah članicam, da zagotovijo posebno podporo kmetom in proizvajalcem gnojil. Ukrepi, kot je omejitev tržnih prihodkov nekaterih proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek, se lahko pod veljavnimi pogoji uporabijo tudi za nacionalne podporne sheme. Poleg tega bo Komisija skupaj z državami članicami preučila upravičenost uporabe kmetijske rezerve v vrednosti 450 milijonov evrov za proračunsko leto 2023 za kmete, ki imajo težave zaradi visokih vhodni stroškov.

Komisija bo leta  2023 začela z izboljšanjem tržne preglednosti dostopnosti mineralnih gnojil in bo delila podatke o proizvodnji, porabi in cenah mineralnih gnojil. Začela bo tudi z izboljšanjem preglednosti svetovnega trga gnojil s prispevkom k ustreznim mednarodnim pobudam v zvezi z gnojili, zlasti informacijskemu sistemu kmetijskih trgov G20 (AMIS).

Trajnostne kmetijske prakse 

 Komisija bo sodelovala z državami članicami pri zagotavljanju izvedbe trajnostnih kmetijskih praks in usposabljanjih za ukrepe , kot so načrti za upravljanje s hranili, izboljšanje zdravja tal, precizno kmetovanje, ekološko kmetovanje ter uporaba stročnic v shemah kolobarjenja. Komisija bo tudi pozvala države članice, naj preučijo nadaljnje določanje prednostnih nalog in povečanje ambicioznosti takšnih posegov v prihodnjih revizijah svojih strateških načrtov SKP.

Prednost bo tudi pri zamenjavi mineralnih gnojil z organskimi gnojili, kadar koli je to mogoče. S tem bo EU zmanjšala odvisnost od plina in ogljični odtis sektorja. Uredba o gnojilnih proizvodih že zagotavlja boljši dostop na trgu do gnojil, izdelanih iz predelanih odpadkov ter zelenih in krožnih alternativ zemeljskemu plinu. Prek ukrepa Obzorja Evropa je prav tako namenjenih 180 milijonov evrov v projekte optimizacije proračuna hranil, alternativnih gnojilnih izdelkov in naravnih rešitev za upravljanje s hranili. Komisija bo leta 2023 sprejela tudi akcijski načrt za celovito kmetovanje,  pri čemer bo upoštevala izhodišča držav članic in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje. Prav tako bo države članice spodbujala k podpori naložb v obnovljivi vodik in biometan za proizvodnjo amoniaka.

Diferzificirana bo tudi trgovinska oskrba z mineralnimi gnojili, saj se je Komisija obrnila na alternativne dobavitelje gnojil, da bi nadomestila prejšnje dobave iz Belorusije in Rusije. Komisija je julija 2022 tudi predlagala opustitev carinskih dajatev za amoniak in sečnino, ki se uporabljata za proizvodnjo dušikovih gnojil.