Novi preventivni ukrepi za rastline pred novimi škodljivci
Darja Zemljič
Kmečki glas

Sreda, 6. januar 2016 ob 15:20

 

 

 

Evropska unija uvaja nova ukrepe za zajezitev večji pritok škodljivci, kot so Xylella fastidiosa, ki izhajajo iz povečane trgovine in podnebnih sprememb.Evropski poslanci so seneuradno dogovorili, da so potrebni za izkoreninjenje in širitev novih škodljivcev.

"Zdravstveno varstvo rastlin je pomembno vprašanje za celotno Evropo. Zelo sem vesel, da jso se držav e članice v Evropskem parlamentu( EP) dogovorile o ukrepih za zaščito naše države o varovanju pred škodljivci in boleznimi, ki lahko potencialno uničujejo cele vrste dreves, rastlin in rastlinske proizvode, "je dejal poročevalec Anthea McIntyre , ki je vodil pogajalsko skupino EP. Začasno dogovorjeno besedilo mora še potrditi Svet EU, in pozneje odbor za kmetijstvo pri EP. Šele potem bo lahko EP odobril dokument v ppo drugem branju.

Nova pravila uvajajo mehanizem predhodne presoje rastlin in rastlinskih proizvodov iz tretjih držav in začasnih ukrepov za proizvode, ki lahko predstavljajo novo tveganja škodljivcev ali drugih domnevnih fitosanitarnih tveganj.

Če predhodni pregled pokaže, da določen proizvod predstavlja nesprejemljivo tveganje zaradi škodljivega organizma, ga je treba začasno uvrstiti na seznam, ki ga je Komisija kot izdelek visokega tveganja in preprečiti vstop na ozemlje EU – odvisno od ocene tveganja. Izdelki z visokim tveganjem so tisti, ki gostijo splošne škodljivce z pomebnim vpivom na rastlinske vrste ki so velikega gospodarskega, družbenega in okoljskega pomena za EU, ali izdelki na katerih se zadržujejo škodljivci brez znakov in jih zato med inšpekcijskimi pregledi težje ugotovljivi.

Komisiji bi bilo treba tudi omogočiti, da hitro sprejme (prek izvedbenih aktov) začasne ukrepe, ki omejujejo vnos rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlje in gibanje v EU, ki bodisi predstavljala novo opredeljeno tveganje zaradi škodljivcev, ki niso zajeti v obstoječih ukrepov EU. Zahteva za fitosanitarnega spričevala za uvožene rastline in rastlinskih proizvodov se bo zahtevala za ne le za profesionlane uovznike, pač pa tudi za stranke poštnih storitev in internetne stranke in potnike- uvoznike potencialno tveganih rastlin( v prtljagi). Te zahteve bodo oproščeni le tisti potniki, ki uvažajo majhne količine posameznih rastlin - ki jih določi Komisija na podlagi seznama nevarnih škodljivcev.

Več v tiskani izdaji tednika Kmečki glas.

Zadnje objave

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

195 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

154 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

285 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

185 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Tue, 19. Nov 2019 at 14:29

286 ogledov

Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

269 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Vsa vina Edi Simčič zorijo v hrastovih barikih, bela najmanj eno leto, rdeča povprečno od dveh do štirih let Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Novi preventivni ukrepi za rastline pred novimi škodljivci