Zadnje objave

Onesnaženost tal s težkimi kovinami je nevidna, a trajna degradacija tal, popolno očiščenje rodovitnih tal po onesnaženju, ne glede na napredek tehnologij, ni mogoč, pojasnjujetadr. Helena Grčman in dr. Marko Zupan, pedologa iz Biotehniške fakultete po tem, ko sta v pogovoru za Kmečki glas februarja že opozorila, kaj pomeni uničevanje kmetijskih zemljišč z nepremišljenimi posegi v prostor. Najbolj nevarne so težke kovine, saj nekatere z lahkoto prehajajo v kmetijske rastline, ki jih uporabljamo za prehrano ljudi in živali, pri čemer toksični učinki na rastlinah niso opazni. V Sloveniji je najbolj problematičen kadmij, ki v rastline  prehaja hitro, več v 17. številki Kmečkega glasa. 

Izjemna rast ekološkega sektorja v celem svetu Inštitut za ekološko kmetijstvo na UM Fakulteti za kmetijstvo in biosistemeke vede in Študentski svet fakultete sta s finančno pomočjo Mreže za podeželje, organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo v Nemčijo na ogled dobrih praks ekološkega kmetovanja. Strokovne ekskurzije se je udeležilo 51 zainteresiranih za ekološko kmetijstvo, od tega 30 študentov različnih letnikov in študijskih programov na FKBV ter 17 drugih zainteresiranih za ekološko kmetijstvo. Med njim so bili ekološki pridelovalci (največ s področja pridelave in predelave zelišč), ki so iskali informacije za izboljšave v svoji pridelavi in zlasti predelavi, ter konceptih za trženje in lastniki kmetij, ki se nameravajo v kratkem ukvarjati s kmetijstvom in tudi vidijo svojo priložnost v ekološki pridelavi. Vsaj pet udeležencev bo vstopilo v ekološko pridelavo – dolgoročno pa še več, ko bodo domače kmetije prevzeli tudi nekateri študentje, ki jim je ogled največjega svetovnega sejma ekoloških živil sejma BioFach Nürnbergu in tudi primer posestva Herrmannsdorfer v kraju Glonn na Bavarskem razširil pogled na ekološko kmetijstvo in živila (tudi kozmetiko) ter koncept lokalne ekološke pridelave, predelave in neposredne prodaje brez posrednikov. Več v Kmečkem glasu, številka 16. 

Rezultati v slovenskem ekološkem kmetijstvu tudi po 20 letih organiziranega dela ne navdušujejo, kajti število ekoloških kmetij in samooskrba z ekološko hrano raste prepočasi. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS) nas skrbi, kaj se načrtuje za prihodnji program razvoja podeželja, ker se je izkazalo, da razvoj kroji peščica ljudi, ki ji ni mar za zdravje. Kapitalski interesi pa prevladujejo nad interesi podeželja,« je poudarila Marija Marinček, predsednica ZDEKS na posvetu o ekološkem kmetijstvu 11.marca v državnem svetu z naslovom »Ekološko in lokalno je idealno, ki so ga poleg Državnega sveta soorganizirali Ministstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in KGZS. Posvet je bil namenjen iskanju rešitev za večjro pridelavo ekološke hrane ter ureditvi naročanja ekološke hrane na javnih razpisih.V nacionalni zvezi ekoloških menijo, da je kmetom najlažje očitati, da se ne povezujejo, vendar jim to preprečujejo predvsem visoke administrativne ovire. Od države poleg odstranitve le-teh zato pričakujejo učinkovito motiviranje in usposabljanje kmetov, da se bodo lažje odločali za ekološko kmetovanje. Poleg tega je nujno potrebna ustrezna izobrazbeno strukturo kmetijskih svetovalcev ter nadzor nad izvajanjem pravila na javnih razpisih v obratih javne prehrane o obveznem 15- odstotnem deležu ekološke hrane. Zemljišča državnega sklada naj bodo prednostno namenjena ekološkim kmetom, na vodovarstvenih območjih naj se kmetuje le na ekološki način, za promocijo ekoloških živil naj bo namenjenih več sredstev, ker jih je popolnoma zasenčila shema izbrana kakovost. Med zahtevami pa je še izdelava akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo do 2030. Več v 13. številki Kmečkega glasa 

V najstarejšem slovenskem mestu Ptuju, z bogato vinsko tradicijo, bo 13. aprila v Dominikanskem samostanu   salon sauvignon. Že pred tem bodo 2. aprila ocenili okrog 40 sauvignonov, najboljše ocenjene pa bodo predstavili na delavnici, ki jo bo vodil svetovni strokovnjak za sauvignone Paul White. Obiskovalci pa bodo lahko na  salonu poleg sauvignonov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Madžarske poskusili nekaj najbolj ocenjenih na ocenjevanju Concours Mondial de Bruxelles, ki je bilo letos marca v Vidmu v Italiji, kjer so ocenili nekaj čez 1000 vin te sorte.  Kot je še predstavil na tiskovni konferenci v Ljubljani  eden od organizatorjev ptujskega dogodka Slavko Podbrežnik Dobnik, si želijo organizatorji največjega ocenjevanja sauvignono na svetu v prihodnjih letih organzirati ocenjevanje tudi v Sloveniji, saj je dogodek na Ptuju edini festival  sauvignonov na svetu.        

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je v petek na tiskovni konferenci predstavila resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, ki bo kot nacionalni dokument osnova za pripravo strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike v novi finančni perspektivi. Strateški načrt bo Slovenija (zaradi pričakovanega zamika začetka nove finančne perspektive) pripravljala prihodnje leto. Kmetijska ministrica je predstavila tudi nove zakone s področja kmetijske zemljiške politike, predlagane so spremembe treh medsebojno povezanih zakonov. Vsi predstavljeni dokumenti so od petka v javni obravnavi, resolucija (dostopna tudi na spletni strani MKGP) bo v javni obravnavi predvidoma do konca maja. « Nova resolucija predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora. Cilji nove razvojne vizije pa so odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja, gospodarske aktivnosti na podeželju in krepitev oblikovanja ter prenosa znanja. « Resolucija poudarja posodobitve, podjetniške pristope, pomen ohranjanja dualne strukture kmetijstva in celovitost živilskih verig. » Dr. Pivčeva je je dejala, da živimo v svetu, v katerem se korenito spreminjajo tehnologije, družbena, politična in ekonomska razmerja ter naravno okolje in vse to močno zadeva tudi podeželje . Slovensko kmetijstvo in razvoj podeželja pa sta tudi področji, ki je neposredno ali posredno povezano z vsakim državljanom, zato mu pripisujemo še večjo občutljivost. Tako vpliva na varnost, kakovost, dostopnost prehrane, ima tudi vlogo razvoja podeželja, ki zavzema 80 odstotkov območja Slovenije. Državljani na drugi strani pričakujejo od vseh deležnikov v verigi s prehrano zagotavljanje varne in kakovostne hrane, varovanje naravnih virov in ustrezno odzivanje na podnebne spremembe. Na MKGP se zavzemajo za celovit pristop in prepoznavanje že obstoječih prednosti in novih priložnosti ter upoštevanje različnih danosti, za katere si želijo, da bi bile dobro izkoriščene. Več v 13. številki Kmečkega glasa. 

V središču Ljubljane je v klubu Top Six potekal 27. marca 4. festival Vinus, kjer se je z vinom seznanjala množica-kar  350 študentov iz cele Slovenije, ki študirajo v prestolnici.Vina je predstavilo 18 srednje velikih oz. manjših vinarjev: iz Istre Vina Ražman, Korenika & Moškon, Vina Zaro, Monte Moro;iz Vipavske doline Vinska klet Zaloščan, Vinarstvo Čebron, Vina Kavčič - San Martin, Vina Saksida, Vinarstvo Dora Erzelj, Vina Bric in Vina Makovec – Mansus. Iz Štajerske so se predstavile Radgonske Gorice, Ptujska klet – Pullus in Vina Vehovar iz Ritoznoja in iz Dolenjske Vinska klet KZ Krško. Za mlade je spoznavanje z vinom predvsem družabni dogodek, na katerem stopijo v svet vina, da pa se dogodki ne  bi sprevrgli v množično popivanje, je treba mlade ljubitelje tradicionalne slovenske pijače izobraževati. Tega se zavedajo tudi vinarji, mladi so jim bili ob stojnicah pripravljeni prisluhniti, kolikor je to bilo v gneči mogoče. Večino pa so iskali tako kot vsi pivci na svetu, ki se z vinom šele seznanjajo, sladka aromatična vina. Po namigih vinarjev pa so poskusili tudi avtohtone vinske sorte posameznih slovenskih okolišev. Na dogodku navzoči vinarji so bili večinoma tam zato, ker si želijo vzgojiti bodoče pivce in jih pritegniti na svoje turistične kmetije, v vinske kleti, ali gostilne, kot na primer Dean Čebron iz Vipavske doline. Ali kot je dejal eden izmed njih: "Z mladimi bom delal še 30 let, zato si jih moram vzgojiti.« Prav zato so jim predstavili večino svoje pridelave , ne samo mladih svežih ali poslusihin sladkih vin,  temveč tudi  vrhunska vina starejših letnikov.