Zadnje objave

Največji svetovni sejem ekoloških živila in kozmetike  Biofach v Nurnbergu praznuje letos tridesetletnico, sejemska vrata bodo odprta od 13. do 15. februarja, pričakujeo pa okrog 50.000 obiskovalcev. Letos se predstavlja  3273 razstavljalcev iz 95 držav, od tega 2989 v prehranskem delu, poudarki pa so na vegetarijanski in veganski prehrani ter na beljakovinskih in vnaprej pripravljenih izdelkih. V kozmetičnem delu sejma  Vivanes, v katerem se predtavlja nekaj nad 500 razstavljalcev,  so poudarki na probiotični kozmetiki in nordijskem slogu lepote. V tekmovalnem delu sejma so  proizvajalci prijavili i 696 inovativnih izdlekov, navosti pa  je največ prav med veganskimi izdelki. Na konresu, ki poteka v okviru sejma, je osrednja tema Ekološki sistem- zdrav in holistični pristop, spregovorili pa bodo o povezavi med ekološko hrano in zdravjem, biotsko pestrostjo, zdravih tleh, čisti vodi, dobrem počutju živali in prehranskih izbirah. 

Kmetovanje na hribovskih območjih zamira po celi Evropi, zato je potrebno najti za ohranjanje kmetij dodatne rešitve in Avstrija je pri teh pristopih zelo uspešna. K temu pa nedvomno pripomore tudi »prehranski patriotizem, ki ga sosedje gradijo že nekaj desetletij. Znano je namreč, da avstrijski kupci dajejo prednost svoji hrani, njihov prehranski trg je zato izvoznikom eden najtežje dosegljivih, kupci pa na nekoliko višje cene domačih živil niso tako cenovno občutljivi kot na primer slovenski porabniki. To kmetom omogoča doseganje višjih cen na trgu, o čemer se posredno prepričamo na mešani gozdarsko- živinorejski hribovski kmetiji Leitner v Langenwangu na Štajerskem. Čeprav jim govedoreja ne pomeni glavnega dohodka, pa jim nekoliko višje cene in evropske spodbude na 1060 metrih nadmorske višine predstavljajo jeziček na tehtnici, zaradi katerega prireje ne opustijo. Več v 8. številki Kmečkega glasa 

Agronomska stroka s pomočjo novih tehnologij in raziskovalnih metod močno napreduje, kar se je izkazalo tudi na vsebini 13. simpozija Novi izzivi v agronomiji, ki ga je organiziralo Slovensko agronomsko društvo v Laškem. Na dogodku se je zbralo 110 strokovnjakov iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), Inštituta za k hmeljarstvo in pivovarstvo, Biotehniške fakultete in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Kmetijsko gozdarske zbornice ter predstavniki kmetov. V desetih tematskih sklopih pa so predstavili novosti slovenske stroke v 42 referatov in posterjih, gost iz Avstrije kmet in podjetnik Alfred Grand je predstavil ohranitveno oranje, prvi del posveta so namenili ekološkemu kmetovanju, spegovoirli pa tudi o digitalizaciji v kmetijstvu.  Več v  Kmečkem glasu št. 7. 

V deželi Štajerski, okrog 20 kilometrov od Liezna je največje avstrijsko raziskovalno in izobraževalno kmetijsko središče Raumberg -Gumpenstein, v okviru Ministrstva za trajnost in turizem. Profesorji in raziskovalci se intenzivno ukvarjajo z raziskavami na področju živinoreje, travništva, podnebnimi spremembami, nova znanja pa posredujejo kmetijam na svojem območju in širše. Iz izkušenj ugotavljajo, da je potrebnih za prenos znanja iz teorije v prakso med pet in deset let.  Zvezni raziskovalno in izobraževalno srediče Raumberg- Gumpenstein je bilo ustanovljeno leta 1956 kot neodvisna ustanova v neposredni bližini krajev Gumpenstein in Raumberg, ki sta bila združena leta 2005. V središču raziskujejo in izobražujejo tako za konvencionalni kot ekološki način kmetovanja, imajo pa tudi nekaj področnih izpostav v okoliških krajih. Več v Kmečkem glasu št. 6.  

  Ekološko kmetijstvo je imelo cilje, ki jih nismo dosegli in imamo ovire, ki jih v obdobju 2015- do 2020 nismo odpravili, temveč celo poslabšali. Prvo obdobje je bila rast ekoloških kmetij linearna in naivno smo pričakovali, da se bo nadaljevala in bomo do leta 2015 dosegli cilje. Rast se je že dvakrat zaustavila iz različnih razlogov, a smo jo z dvema subvencijama v letih 2011-2012 obrnili v pozitivno smer. V 2014/4/2015 smo se soočili z izstopom certificiranih kmetij iz hribovitih območij, ker so se znižale subvencije za travinje in zaostrili pogoj obremenitve živali na površino in teh kmetij še nismo uspeli pridobiti nazaj. Zdaj pa smo spet v prelomnem obdobju- petletno obdobje skupne evropske kmetijske politike se zaključuje in iz terena prihajajo informacije, da mnoge kmetije razmišljajo o izstopu iz ekološke certifikacije, zato je vprašanje, kakšne cilje si naj zastavimo za obdobje do leta 2030 , je povzela 20-letni razvoj tega sektorja dr. Martina Bavec na 10. strokovni konferenci Aktualno na področju ekološkega kmetijstva. Posvet je pripravila Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru 25. januarja skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v sodelovanju z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, Inštitutom za kontrolo in certifikacijo UM in Združenjem za ekološko kmetovanje SVS. Več v kmečkem glasu št. 6. 

Kako ohranjajo hribovske kmetije v Avstriji v praksi, nam predstavijo na kmetiji Ebenbauer v Windhagnu, v dolini reke Ybbs na zgornjem robu Spodnje Avstrije. Kmetija je v bližini romarske bazilike Sonntagberg, širše pa so ti kraj znani po železarski preteklosti.Na dvorišču kmetje Ebenbauer na 685 metrih nadmorske višine nas poleg črede krav in pogleda na slikovito pokrajino, kjer so hribi prepredeni z mrežo naravnih meja, ki ločijo eno kmetijo od druge, pričaka gospodar Gottfried.  Več v Kmečkem glasu št. 4.