O izzivih kmetijstva med tržnimi in družbenimi cilji
Darja Zemljič
Kmečki glas

Torek, 17. oktober 2017 ob 10:03

Odpri galerijo

Parmske dobrote

Evropsko združenje agrarnih ekonomistov (European Association of Agricultural Economists- EAAE) je letos organizirala že 15. kongres, ki je tokrat nosil naslov: »V smeri  trajnostnih agroživilskih sistemov: iskanje ravnovesja med trgi in družbenimi cilji«. 14. Kongres EAAE je bil leta 2014 organiziran in zelo uspešno izpeljan v Ljubljani,  po 24 letih pa so ga ponovno organizirali v Italiji.

 Kongres  je potekal med 29. avgustom in 1. septembrom  v Parmi, v regiji Emilija-Romagna, ki slovi po bogati gastronomski tradiciji, arhitekturi, glasbi in naravni in podeželski krajini. Poleg ene izmed najstarejših univerz na svetu (Univerza v Parmi), je  v Parmi tudi sedež dveh prehrambnih multinacionalk –Barille in  Parmalata in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Pričakovanja o plodni razpravi o najnovejših in najbolj perečih problemih v kmetijstvu in živilstvu v kombinaciji z gurmansko in kulturno podobo v prehrano usmerjene regije so letos na kongres privabili rekordno število –več kot 1000  udeležencev, med njimi šest  slovenskih strokovnjakov,  ob skupini iz Biotehniške fakultete, tudi  profesor dr.  Štefan Bojnec iz Fakultete za management iz Kopra.  

Dogodek, ki se odvija vsake tri leta, povezuje vse člane združenja in predstavlja prizorišče za izmenjavo inovativnih idej v raziskovanju agrarne ekonomike in z njo povezanih področij ter vzpostavitev dolgoročnih raziskovalnih sodelovanj, ki so pripomogla k uspehu pri najzahtevnejših raziskovalnih predlogih in projektih. Je prizorišče plodnega dialoga med akademskim svetom, kmetijskimi podjetji in oblikovalci politike, ki spodbujajo razvoj kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnih gospodarstev kot celote.

Izzivi zahtevajo nove pristope

Teme EAAE kongresov neposredno odražajo najaktualnejše probleme in izzive s katerimi se sooča agroživilstvo. Letošnji kongres je pod vodstvom predsednika programskega odbora, prof. Alfonsa Oudea Lansinka iz Univerze v Wageningu (Nizozemska)  izpostavil dejstvo, da so si  številne zahteve, s katerimi se danes sooča kmetijstvo, pogosto nasprotujoče, zato  zahtevajo nova znanja in pristope. Agrarna ekonomika je tako kot kmetijstvo pred številnimi novimi izzivi, ki izvirajo iz različnih vlog kmetijstva v družbi. Aktualne vsebine, vezane na uravnoteženje zahtev trga in družbenih ciljev v agroživilstvu so se tako nanašale predvsem na trajnost pridelave,  prehransko varnost in varno hrano, povezanostjo kmetijstva z okoljem, upravljanje s tveganji, preference potrošnikov do hrane, povezovanje in sodelovanje, tehnološki razvoj in reformo kmetijske politike. Vse to so teme, ki so posebej zanimive tudi za slovensko kmetijstvo in podeželje.  Kongres je med drugim postregel z zanimivimi plenarnimi predavanji akademikov, in drugih strokovnjakov na področju agroživilstva, med njimi tudi z vabljenim predavanjem profesorja dr. Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predavatelji so v svojih plenarnih govorih vodilno temo naslovili z različnih zornih kotov, s splošnega vidika, ki zadeva prehransko varnost,  z vidika oskrbovalne verige, z vidika potrošnika in seveda z vidika politike.

Kongres je otvorila predsednica EAAE Dr. Chantal Le Mouël, ki je v svojem govoru predstavila pregled glavnih študij zadnjih let, ki se ukvarjajo s tem, kako na trajnosten način zagotoviti prehransko varnost za naraščajočo človeško populacijo. Ta naj bi do leta 2050 dosegla 9,2 milijarde ljudi, poleg zgolj količinskih in kaloričnih potreb pa v svetu z rastočimi življenjskimi standardi naraščajo tudi zahteve po varni, kakovostni in cenovno dostopni hrani. Projekcije v pregledanih študijah se pri tem med seboj močno razlikujejo glede na predpostavke – napovedi segajo vse od 29-odstotnega do 91-odstotnega povečanja človeških potreb po hrani in neprehranskih kmetijskih izdelkih. Med glavnimi mogočimi načini za doseganje trajnostne oskrbe s hrano so bili izpostavljeni: prehrana z manj kalorijami in manj mesa ter zmanjšanje količine odpadkov hrane; manj površin, namenjenih proizvodni biogoriv; povečanje hektarskih donosov; ter povečanje kmetijskih površin.Več v tiskani izdaji Kmečega glasa

Dr. Tina Kocjančič, Ilona Rac, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

195 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

154 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

285 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

185 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Tue, 19. Nov 2019 at 14:29

286 ogledov

Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

269 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Vsa vina Edi Simčič zorijo v hrastovih barikih, bela najmanj eno leto, rdeča povprečno od dveh do štirih let Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

O izzivih kmetijstva med tržnimi in družbenimi cilji