Gruzijska tradicija za sodobne pivce
Darja Zemljič
Kmečki glas

Torek, 22. maj 2018 ob 12:20

Odpri galerijo

Giorgi Dakishvili na delavnici z gruzijskimi vini

 Festival oranžnih vin oziroma belih vin s podaljšano maceracijo se je letos v Izoli 27. aprila odvijal že sedmič in se s to letnico uspešnega delovanja utrdil kot dogodek alternativnih vinarjev za ljubitelje alternativnih vin. V Manziolijevi palači in (sicer zaprti) cerkvi sv. Marije sredi Izole se jih je predstavilo 64 s 170 vini iz vrst »naravi prijaznih« trajnostno, ekološko in biodinamičnih pridelovalcev s certifikatom in brez njega.

Regionalno so bila zastopana vina iz avstrijske Štajerske in Gradiščanske, hrvaške Istre, italijanska od Kampanije, Piemonta, Emilije- Romagne, Toskane, Furlanije do Collia, iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, letos prvič tudi iz Srbije, in vse do daljne Gruzije.

Sam dogodek, ki privabi prvi petek pred prvomajskimi prazniki na obalo veliko ljubiteljev in poznavalcev tradicionalno pridelanih vin iz osrednje Slovenije, pa tudi vse več tujcev, se je začel z uvodno delavnico enega najbolj znanih gruzijskih vinarjev Giorgija Dakishvilija.

Gruzija velja v svet za deželo z najdaljšo vinogradniško tradicijo, potrjena je za 8000 let nazaj, najbolj vinorodna pokrajina v tej deželi pa je Kahetija od koder prihaja tudi Dakishvili, ki prideluje vina v okolici Telavija na svojem družinskem posestvu. V Izoli je predstavil štiri vina, od tega dve iz blagovne znamke orgi, kar pomeni zaprtje kvevrija- tradicionalne gruzijske glinene posode, vkopane v zemlji, v kateri vina prideluje. Na svojem posestvu ima osem 2000-litrskih kvevrijev, glavne sorte grozdja pa so beli rkatsiteli, mitsvane in tsolikouri in rdeč saperavi, kar so tudi najbolj razširjene sorte v sodobni pridelavi, iz gruzisjke zakladnice več kot 500 avtothonih sort. Vsa predstavljena vina, dve pod blagovno znamko orgo, letnika 2016, amber, iz sorte rkatsiteli,tsolikouri, Dakisvili selekcija ( rkatsiteli, mtsvane in kisi) ter saperavi 2016 so izjemno bogata, kompleksna, aromatsko bogata in tanična vina.

Med slovenskimi vinarji smo lahko srečali veliko zvenečih imen  od Istre do Štajerske, od tistih, ki so orali ledino na področju biodinamičnih vin, kot je Aci Urbajs iz Rifnika pri Šentjurju, ali Matej Korenika iz Kort nad Izolo, Batiča, Slavčka in Mansusa iz Vipavske doline, Blažiča, Štekarja,  Movio iz Brd in Keltis iz Brežic. Ob vinih pa so se predstavili tudi številni gostinci in proizvajalci sirov in drugih dobrot, ki se ujemajo z oranžnimi vini ujemajo.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

119 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 23. Oct 2019 at 15:15

149 ogledov

Profesionalnost od začetka do konca
Martin Martinčič je  vinogradnik in vinar iz Male Hubajnice na Dolenjskem, po kateri je tudi poimenoval l blagovno znamko svojih vin Huba. Spada v krog mlajše generacije dolenjskih vinarjev, ki se poskušajo "odlepiti" od zgolj cvičarske tradicije, zato se je usmeril v pridelavo vrhunskih vin, ki jih ta terroir omogoča. Več v 45. številki Kmečkega glasa.  ,  

Mon, 21. Oct 2019 at 13:12

124 ogledov

Železne frankinje v cesarski knjižnici
Modra frankinja je kraljica med rdečimi vini na Gradiščanskem v sosednji Avstriji in vinarji dveh vinorodnih območij ob Nežiderskem jezeru-Eisenberg in Leithaber, so predstavili najboljše med njimi, pridelane samo v najboljših vinogradih, letnikov 2016 in 2017, na dunajskem dvoru Hofburgu. Predstavitev skoraj 50 modrih frankinj (ta sorta je sedaj uradno potrjena slovenska, raste pa vsaj v treh, Sloveniji sosednjih državah) iz zahodnega dela gradiščanske Leithaber DAC in Eisenberg DAC, na meji z Madžarsko, je potekala na najvišji ravni v veličastni Avguštinski čitalnici Avstrijske nacionalni knjižnici iz leta 1783. V intimnem soju namiznih zelenih bankirskih svetilk in obdani s freskami in duhom učenosti med knjižnimi policami, nas je 130 povabljenih vinskih strokovnjakov, piscev o vinu in trgovcev lahko okušalo zbrano, in izbiralo i v poljubnem vrstnem redu med 51 modrimi frankinjami z oddajo lističev. Več v 40. številki Kmečkega glasa.  

Mon, 21. Oct 2019 at 11:37

171 ogledov

Oljke s pogledom na Piran
  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 16. Oct 2019 at 12:47

128 ogledov

PODEŽELJE NE POTREBUJE LE DENARJA, TEMVEČ ZNANJE IN SODELOVANJE
Majšperk v kmetijsko manj razvitih in demografsko vedno bolj ogroženi Halozah, je minuli torek in sredo gostil 5. slovenski podeželski parlament, na katerem je bila osrednja tema izzivi razvoja podeželja in izvajanja skupne evropske kmetijske politike (SKP) v Sloveniji po letu 2020. Podeželski parlament so na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja soorganizirali partnerji Mreže za podeželje v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter lokalnima partnerjema LAS Haloze in občino Majšperk. Na njem so sodelovali predstavniki lokalnih akcijskih skupin, nevladnih organizacij, javne uprave, svetovalnih ustanov ter kmetje in podjetniki. Podeželskega parlamenta kot prostora za dialog med civilno družbo in kmetijsko politiko se je udeležilo 360 predstavnikov iz 13 evropskih držav, ki so svoja stališča oblikovali prvi delovni dan na devetih delavnicah in zaključke predstavili naslednji dan, na plenarnem zasedanju, na treh panelih tero njih razpravljali s številnimi gosti iz politike. Več v 42. številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Oct 2019 at 09:56

167 ogledov

Novi EU komisar za kmetijstvo iz Poljske
Novi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja bo poljski kandidat Janusza Wojciechowski. Član poljske vladajoče stranke PiS pristojnih parlamentarcev na prvem zaslišanju konec septembra ni prepričal, zato je imel 8. oktobra »popravni« izpit - dodatno ustno zaslišanje. Poljak sicer upa na politično rešitev transatlantskega trgovinskega spora, sicer pa bo Evropska komisija po njegovih besedah hitro ocenila učinke dodatnih carin. Pomoč kmetom, če bi bila potrebna, bi bila lahko v obliki tržnih intervencij. Kot primer je Wojciechowski navedel ukrepanje EU po ruski ustavitvi uvoza evropskih kmetijskih proizvodov, ki so bili protiukrep Moskve na sankcije EU.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Gruzijska tradicija za sodobne pivce