Evropski denar ne leži na cesti
Darja Zemljič
Kmečki glas

Torek, 22. maj 2018 ob 12:35

Odpri galerijo

Franc Bogovič

Evropski poslanec Franc Bogovič in mag Monika Kirbiš Rojs sta v obdobju razprave o prihodnji evropski kohezijski in skupni kmetijski politiki napisala prvo strokovno knjigo o pridobivanju evropskih sredstev  Evropska sredstva od teorije do prakse. Priročnik je izdala založba Beletrina, v Hiši EU v Ljubljani so jo predstavili konec aprila.Knjiga združuje strokovno razlago zapletenega črpanja evropskih sredstev, razloge za nastanek evropske kohezijske politike, njenega principa solidarnosti in razlago skupne kmetijske politike. Poleg tega je knjiga praktični priročnik, kako izvesti evropski projekt od priprave do izvedbe. Evropski projekti so namreč ne le priložnost za dodatna sredstev, temveč za vsebinski razvoj in priložnost za nova partnerstva, je dejal Mitja Čander, direktor Beletrine.

 Franc Bogovič je dejal, da se v praksi ukvarja s koriščenjem evropskih sredstev od leta 1998, ko je postal župan občine Krško.V Sloveniji se premalo zavedamo, kako pomembna so za nas sredstva EU in kako vplivajo na naš način življenja in spreminjanje naše družbe. V priročniku je zato s številkami podkrepljeno, da predstavlja EU proračun le 1 odstotek BDP članic, zato imamo velikokrat napačna pričakovanja, kako bomo z evropskimi sredstvi vse rešili. 70 odstotkov tega denarja gre namreč nazaj državam članicam, za vsa pričakovanja pa je samo 0,3 odstotka BDP članic bistveno premalo.Zlasti neto prejemnice, v glavnem 13 držav, ki so v EU vstopile nazadnje, prejmejo iz EU proračuna več kot same prispevajo, saj imajo 21 odstotkov prebivalstva in prispevajo 8 odstotkov EU proračuna. Te države prejemnice, med njimi tudi Slovenija, so na ta račun precej zmanjšale svoj razvojni zaostanek v primerjavi z balkanskimi državami, ki so ostale zunaj EU. Več v tiskani izdaji tednika Kmečki glas št. 20.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

119 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 23. Oct 2019 at 15:15

149 ogledov

Profesionalnost od začetka do konca
Martin Martinčič je  vinogradnik in vinar iz Male Hubajnice na Dolenjskem, po kateri je tudi poimenoval l blagovno znamko svojih vin Huba. Spada v krog mlajše generacije dolenjskih vinarjev, ki se poskušajo "odlepiti" od zgolj cvičarske tradicije, zato se je usmeril v pridelavo vrhunskih vin, ki jih ta terroir omogoča. Več v 45. številki Kmečkega glasa.  ,  

Mon, 21. Oct 2019 at 13:12

124 ogledov

Železne frankinje v cesarski knjižnici
Modra frankinja je kraljica med rdečimi vini na Gradiščanskem v sosednji Avstriji in vinarji dveh vinorodnih območij ob Nežiderskem jezeru-Eisenberg in Leithaber, so predstavili najboljše med njimi, pridelane samo v najboljših vinogradih, letnikov 2016 in 2017, na dunajskem dvoru Hofburgu. Predstavitev skoraj 50 modrih frankinj (ta sorta je sedaj uradno potrjena slovenska, raste pa vsaj v treh, Sloveniji sosednjih državah) iz zahodnega dela gradiščanske Leithaber DAC in Eisenberg DAC, na meji z Madžarsko, je potekala na najvišji ravni v veličastni Avguštinski čitalnici Avstrijske nacionalni knjižnici iz leta 1783. V intimnem soju namiznih zelenih bankirskih svetilk in obdani s freskami in duhom učenosti med knjižnimi policami, nas je 130 povabljenih vinskih strokovnjakov, piscev o vinu in trgovcev lahko okušalo zbrano, in izbiralo i v poljubnem vrstnem redu med 51 modrimi frankinjami z oddajo lističev. Več v 40. številki Kmečkega glasa.  

Mon, 21. Oct 2019 at 11:37

171 ogledov

Oljke s pogledom na Piran
  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 16. Oct 2019 at 12:47

128 ogledov

PODEŽELJE NE POTREBUJE LE DENARJA, TEMVEČ ZNANJE IN SODELOVANJE
Majšperk v kmetijsko manj razvitih in demografsko vedno bolj ogroženi Halozah, je minuli torek in sredo gostil 5. slovenski podeželski parlament, na katerem je bila osrednja tema izzivi razvoja podeželja in izvajanja skupne evropske kmetijske politike (SKP) v Sloveniji po letu 2020. Podeželski parlament so na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja soorganizirali partnerji Mreže za podeželje v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter lokalnima partnerjema LAS Haloze in občino Majšperk. Na njem so sodelovali predstavniki lokalnih akcijskih skupin, nevladnih organizacij, javne uprave, svetovalnih ustanov ter kmetje in podjetniki. Podeželskega parlamenta kot prostora za dialog med civilno družbo in kmetijsko politiko se je udeležilo 360 predstavnikov iz 13 evropskih držav, ki so svoja stališča oblikovali prvi delovni dan na devetih delavnicah in zaključke predstavili naslednji dan, na plenarnem zasedanju, na treh panelih tero njih razpravljali s številnimi gosti iz politike. Več v 42. številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Oct 2019 at 09:56

167 ogledov

Novi EU komisar za kmetijstvo iz Poljske
Novi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja bo poljski kandidat Janusza Wojciechowski. Član poljske vladajoče stranke PiS pristojnih parlamentarcev na prvem zaslišanju konec septembra ni prepričal, zato je imel 8. oktobra »popravni« izpit - dodatno ustno zaslišanje. Poljak sicer upa na politično rešitev transatlantskega trgovinskega spora, sicer pa bo Evropska komisija po njegovih besedah hitro ocenila učinke dodatnih carin. Pomoč kmetom, če bi bila potrebna, bi bila lahko v obliki tržnih intervencij. Kot primer je Wojciechowski navedel ukrepanje EU po ruski ustavitvi uvoza evropskih kmetijskih proizvodov, ki so bili protiukrep Moskve na sankcije EU.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Evropski denar ne leži na cesti