Minister dr. Jože Podgoršek je v petek na tiskovni konferenci predstavil predlog Strateškega načrta SKP 2023–2027, in s tem začel javna razpravo o ključnem slovenskem kmetijskem dokumentu ki bo trajala do 15.8. 2021. Strateški načrt, ki je za naslednjo petletko zaradi zamika izvajanja SKP težak 1,2 milijarde evrov, daje velik poudarek naložbam, večji konkurenčnosti in dohodkovni stabilnosti kmetij, zeleni arhitekturi in prilagajanju na podnebne spremembe.

“Načrt, ki smo ga danes predstavili tudi na Svetu za razvoj podeželja, je izjemno ambiciozen, morda celo preveč. Ker gre za predlog, bo zagotovo prišlo do sprememb, poudarek pa dajemo investicijskim podporam za večanje prilagodljivosti na podnebne spremembe, krizne situacije in povečanje  konkurenčnosti kmetij tj.  naložbam, ki jih izvajamo preko Programa razvoja podeželja, prav tako pa v naložbe v živilsko predelovalni sektor. Že sedaj v juliju, ko bomo ponovno zagnali po deseti spremembi PRP  nov cikel razpisov, bomo dobili veliko pobud,  naj naložimo dodatna sredstva na te razpise, da bodo kmetije lahko investirale oz. da bo prag za pridobivanje sredstev dovolj nizek, da se bodo kmetije lahko razvijale. Zato smo se odločili za to kar ambiciozno pobudo, ki jo bomo z deležniki še dorekli,” je predstavil v Ljubljani dr. Jože Podgoršek

Za PRP 701 milijonov evrov

Slovenija ima za izvajanje SKP za  obdobje  2021–2027  ovojnico v višini  1,8 milijarde evrov iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ker je prišlo začetku izvajanja nove SKP  do  dveletnega zamika  in se bo začela izvajati šele 1. 1. 2023, je sedanje  programsko obdobje 2014–2020 podaljšano za dve leti. Sredstva iz nove finančne perspektive za leti 2021 in 2022 so tako preusmerjena v podaljšanje izvajanja neposrednih plačil prvega stebra in izvajanje  drugega stebra oz.  Programa razvoja podeželja 2014–2020, tako da bo na voljo  iz omenjenih skladov za SKP od d 2023- do 2027 še 1,2 milijardi evrov. Za I. steber (EKJS), ki vključuje neposredna plačila ter sektorske podpore za vino in čebele, je na voljo 535 mio, za II. steber (EKSRP), ki obsega politiko razvoja podeželja, pa je na voljo 701 mio evrov. Zakonodaja omogoča tudi prenos dela sredstev med obema stebroma, za katerega se država članica lahko odloči na podlagi ocene stanja in ugotovljenih potreb. MKGP v razvojnem delu SN 2023-2027 predlaga prenos 150 milijonov evrov  iz I. v II. steber SKP, tudi za doseganje ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev, ki jih določajo nadnacionalni dokumenti. Namen prenosa sredstev pa je predvsem povečanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, nekoliko višja sredstva pa so zagotovljena tudi za sodelovanje in mlade kmete.

Dveletno učno obdobje za zelene ukrepe

Kmetijski minister je še predstavil, da je novo programsko obdobje SKP naravnano reformo, saj so v njem vsebine, ki jih v kmetijski politiki še ni bilo. Glavna novost je, da bo Komisija spremljala uresničevanje ciljev po članicah, ki bodo morale poročati letno ali vsako drugo leto. Uresničevanje ciljev iz Evropskega zelenega dogovora ter strategije o biotski pestrosti  se bo kmetijstvo približevalo s t.i. zeleno  arhitektura- oz. ozelenitvijo prvega stebra SKP,  iz katerega bodo morale članice nameniti 25% neposrednih plačil ukrepov za podnebje in okolje(v slovenskem primeru tj. okrog 126 milijonov evrov).

“Imamo dveletno učno obdobje, da jih lahko začnemo izvajati s kmetijami, z zmanjšanim tveganjem za morebitna neporabljena sredstva v tem delu. Zelena arhitektura je obvezna za države članice in prostovoljna za kmetijska gospodarstva, zato moramo skupaj nevladnimi organizacijami izbrati ukrepe, ki jih bodo kmetijska gospodarstva izvajala in dosegala okoljske vplive.”

Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo, je dejala, da stremijo k temu, da so  okoljski ukrepi enostavni za kmete, saj  je potrebno v okoljsko učinkovitost vključiti čim več kmetij. Ukrepi so letni in razdeljeni na tiste za orna zemljišča ( pestrost posevkov, rastline, ki vežejo dušik, naknadni posevki, medovite rastline, konzvervirajoča obdelava tal, zaplate golih tal na njivskih površinah). Ukrepi  za trajne nasade vključujejo prilagojen nanos fitofarmacevtskih sredstev in opustitev rabe herbicidov, na trajnem travinju pa sta predvidena ukrepa – intenzivno travinje z nizko obtežbo in pisan travnik in  drugi ukrep -varovanje krajinskih značilnosti s podukrepoma varovalni pasovi ob vodotokih in varovanje krajinskih značilnosti. Ti ukrepi se nadaljujejo v 2. stebru s KOPOP ukrepi, ki ostajajo večletni.

»Pragmatično ambiciozni » cilj za ekološko kmetovanje

Druga pomembna novost SKP je socialna pogojenost, kar pomeni, da bo tudi kmetijska politika upoštevala zakonodajo z vidika delovnega prava in varstva pri delu, AKTRP pa bo sankcionirala tista kmetijska gospodarstva, ki teh vidikov ne bodo spoštovala. Tretja novost je omejitev sredstev PRP za naložbe za okoljske vsebine na 35 %, v tem delu pa bodo upoštevana v celoti sredstva za dobrobit živali in sredstva za OMD in KOPOP ukrepe ter  prilagajanje na podnebne spremembe. Evropska zakonodaja omogoča tudi -prenos sredstev iz 1. v 2. steber, Slovenija se je odločila za prenos 150 milijonov evrov,  tudi v prihodnjem obdobju pa ostajajo proizvodno vezana plačila v višini 13% (predlog, da se usmerijo v govedorejo in drobnico) in 2 odstotka za beljakovinsko komponento.

Za izvajanje ukrepov za neproizvodne površine in biodiverziteto pa so države EU potrdile enotni vstopni prag  za kmetijska gospodarstva nad deset hektarjev. V političnem kompromisu je tudi zahteva o prerazporeditvi 10% neposrednih plačil od največjih k manjšim kmetijskim gospodarstvom. Slovenija bo del te zahteve uresničila že z ukinitvijo zgodovinskih plačilnih pravic, ker niso dosegla svojega namena. Prvič uvajamo tudi plačila NATURA 2000, in neproizvodne naložbe, ki spodbujajo sonaravne kmetijske prakse. Bodoči ukrepi pa so usmerjeni tudi v sobivanje pašnih živali z velikimi zvermi.

Poseben izziv predstavlja prilagajanje pridelave in prireje na podnebne spremembe, s posebnim poudarkom na ukrepih za zmanjševanje tveganja, predvsem na spodbujanju pridelave v zaprtih prostorih, namakanju, oroševanju, mrežah v trajnih nasadih, pa tudi drugih novih tehnoloških rešitvah.

Slovenija  si je zastavila cilj 18 odstotkov kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju do konca leta 2027, ali za osem odstotkov manj od evropskega cilja, kot ga  je predlagal  tudi slovenski ekološki sektor. Dr. Podgoršek je manjšo ambicioznost  MKGP utemeljil  z različnim izhodiščnim stanjem  oz. deležem eko kmetijstva v  članicah in obvezo po vračanju sredstva v primeru, če cilja ne bi uresničili. Zato meni, da je slovenski cilj »pragmatično ambiciozen. V finančnem razrezu  je ekološkemu kmetijstvu odmerjenih 73 milijonov evrov.

Nekaj številk iz predloga finančnega razreza stareteškega načrta

Največ sredstev bo namenjenim osnovni dohodkovni podpori za trajnost: 353.4 milijona evrov,  za plačila  za naravne in druge omejitve pa 220 milijonov evrov. Za naložbe v dvig produktivnosti, tehnološki razvoj z digitalizacijo kmetij in živilske predelave je predvidenih 58,4 milijona evrov,  za prestrukturiranje vinogradov 20,4 milijona evrov in še 3 milijone za promocija vina v tretji državah. Za proizvodno vezana plačila je predlog  malo manj kot 66 milijonov evrov, za spodbujanje oblik sodelovanja v kmetijstvu in gozdarstvu 8,1 milijona evrov, za naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe v trajnih nasadih 12,3 milijona evrov, v za izgradnjo namakalnih sistemov 20 milijonov evrov in še 10 milijonov evrov  za njihovo tehnološko posodobitev. 

V 2. stebru MKGP predlaga za KOPOP plačila 128 milijonov evrov, za vzpostavitev gospodarstev  mladih kmetov 42 milijonov evrov (mladi konvencionalni kmetje bodo lahko prejeli največ 48.000 oz 20.000 evrov, mladi ekološki kmetje pa 52.800 oz 22.000 evrov). Za naložbe v učinkovito rabo  energije in obnovljive vire energije je predlaganih 15 milijonov evrov, za plačila Natura 2000 2,7 milijona evrov, za programe Leader 42,2 milijona evrov ter za naložbe in razvoj nekmetijskih dejavnosti vključno z biogospodarstvom 21,7 milijona evrov. 

Pripravljen Strateški načrt mora poleg javne razprave še skozi celovito presojo vplivov na okolje, Slovenija  pga mora oddati Evropski Komisija do konca letošnjega leta. Za njegovo pripravo je bilo od leta  2018 izvedenih prek 70 različnih delavnic in usklajevanj, razprava pa se bo nadaljevala še mesec in pol in sicer:

Termini javnih posvetovanj:

14. 7. 2021
Savinjska
Celje (Kongresni center Celje)
hkrati neposredni prenos preko spleta

16. 7. 2021
Primorsko-notranjska
Postojna (Kulturni dom Postojna)

19. 7. 2021
Pomurje
Moravske Toplice (Terme Vivat)

20. 7. 2021
Dolenjska
Novo mesto (GRM Novo mesto)

21. 7. 2021
Gorenjska
Cerklje na Gorenjskem (Kulturni dom Ignacija Borštnika)

22. 7. 2021
Osrednjeslovenska
Ljubljana (Biotehniška fakulteta)