Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na dogodku Global Citizen Live napovedala, da bo Evropska unija namenila  140 milijonov evrov za podporo raziskavam na področju trajnostnih prehranskih  sistemov in reševanju lakote po hrani prek CGIAR, prej znane tudi kot Posvetovalna skupina za Mednarodne kmetijske raziskave in nadaljnjih 25 milijonov evrov za izobraževanje otrok v nujnih primerih in dolgotrajnih krizah, zlasti deklet, invalidnih otrok, manjšin in drugih marginaliziranih otrok.

 Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je še dejala, da je potrebno združiti moči za premagovanje koronavirusa in boljšo obnovo sveta.

Evropa daje svoj delež, sedaj moramo  pomagati odpraviti  pandemijo in lakoto po vsem svetu,  otrokom po vsem svetu pa dati enake možnosti. Poleg tega Evropska komisija danes namenja 140 milijonov evrov za izboljšanje zanesljive preskrbe s hrano v svetu in zmanjšanje skrajne revščine ter 25 milijonov evrov za izobraževanje  otrok po vsem svetu, ki živijo v konfliktih in krizah.

 Komisarka za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen je dejala, da se je potrebno  povezati in  cilje trajnostnega razvoja ponovno postavili na pravo pot. Kot smo še naprej priča, dostopa do izobraževanja nikoli ne moremo jemati kot samoumevnega. Ekipa Evrope je doslej  prispevala več kot 40 odstotkov  sredstev, izobraževanje ne more čakati, novi prispevek EU v višini 25 milijonov evrov pa ga bo še dodatno podprl, da bi dosegel najbolj ranljive otroke in jih vrnil v izobraževanje. Poleg tega bomo zahvaljujoč naši znatni podpori CGIAR v višini 140 milijonov evrov priložnosti za mlade in ženske, medtem ko se spopadajo s ključnim izzivom današnjega časa- spodbujanje trajnostnih prehranskih sistemov.

Raziskave o preoblikovanju živilskih sistemov ključne za odpravo lakote

Globalne podnebne krize, izčrpavanje naravnih virov in izguba biotske raznovrstnosti so eksistencialne grožnje  človeštvu in odločilni globalni izziv našega stoletja. Zagotavljanju trajnostne hrane in prehranske varnosti je vleik izziv  za vse. Nerešeni pa  spodbujajo slabo zdravje, neenakosti, socialne pretrese in konflikte. Prehranski sistemi so tako pospeševalci kot  žrtev teh izzivov. Če pa z njimi drugače upravljamo, so lahko del rešitev in  sprememb ter vodijo  k rešitvam druge sektorje. Za uspeh so izjemnega pomena znanje, zmogljivosti, kakovost partnerstev,  inovacije in usklajena globalna dejanja.

 Radikalna preureditev živilskih sistemov po vsem svetu bi lahko odpravila lakoto in podhranjenost v vseh njenih oblikah, hkrati pa spodbujala enakost spolov, ustvarjanje delovnih mest, uspešno preživetje, priložnosti za mlade, podnebne rešitve in zdravje okolja. To je tisto, kar CGIAR predlaga s svojo strategijo raziskav in inovacij do leta 2030.

 CGIAR, ustanovljen leta 1971, je mreža 15 raziskovalnih centrov po vsem svetu z okoli 8000 znanstveniki, ki raziskujejo prehranske sisteme v Afriki, Aziji, Pacifiku, Latinski Ameriki in na Karibih, katerih poslanstvo je pomagati pri prehranjevanju hitro rastočega svetovnega prebivalstva. V zadnjem obodbju i prizadeva pomagati pri soočanju z izzivi 21. stoletja, preoblikovati sisteme hrane, zemlje in vode v podnebni krizi ter svet pripraviti na šoke, kakršne je povzročil COVID-19.

Podpora EU bo okrepila zmogljivosti in posredovanja CGIAR za prenovo portfelja raziskav in inovacij za raziskovanje  proizvodnih metod, praks in s tem povezanih politik, ter za raziskave naravovarstvene rešitve in pristope, ki temeljijo na ekosistemih (npr. kmetijsko-ekološki in regenerativni pristopi, kmetijsko gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje z zemljišči itd.), da bi izboljšali produktivnost na podlagi ekoloških procesov in prispevali k gospodarski, socialni in okoljski trajnosti.