26. Festival malvazij v Portorožu

Malvazija je po površinah takoj za refoškom najbolj priljubljena bela vinska sorta slovenske Istre in zelo priljubljena tudi med ljubitelji vin. 26 let pa ima tudi svoj festival, zadnja leta v Portorožu, na katerem se je z 200 vini iz te sorte predstavilo 80 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Čeprav je bilo med njimi največ malvazij iz slovenske Istre, pa se ta sorta (ponovno) širi tudi v Vipavski dolini, na Krasu in v Brdih.

Z nadgradnjo pridelave in kletarjenja tega vina pa so se prevladujoči sveži, letniški različici malvazije pridružile še številne izpeljanke malvazij v vseh kategorijah – od penečih do maceriranih. Ves potencial in bogastvo te sorte so ocenili in nadgradili tudi na ocenjevanju, 15 ocenjevalcev je dobilo že pred festivalom v kozarce 140 vin v šestih kategorijah: peneče – charmat in pet nat, peneče po klasični metodi, sveže, zrele, macerirane in malvazije s preostankom sladkorja.

13 velikih zlatih in 63 zlatih medalj

Društvo vinogradnikov slovenske Istre je najboljšim pridelovalcem podelilo 13 velikih zlatih in 63 zlatih medalj. Zmagovalci po kategorijah pa so: med peninami charmat in pet nat Vinakoper, v kategoriji klasičnih penin klet Monte Rosso, Hrvaška, med svežimi malvazijami si je veliko zlato medaljo prislužila vipavska iz posestva Ferjančič, Planina nad Ajdovščino, veliko zlato medaljo pa še kmetija Cigoj. V kategoriji zrelih malvazij je veliko zlato medaljo prejel Dejan Markežič za malvazijo Antolla, 2019. Med maceriranimi malvazijami pa je zmagovalna iz kleti Vinarija Franković iz Buj za malvazijo korona, velike zlate pa so prejeli še Veralda, Ekološka vina Besednjak, Ekološko vinogradništvo Rodica, Robi in Dorijano Korenika, ­Vina Markežič in Bordon. V kategoriji malvazij s preostankom sladkorja so veliko zlato medaljo prejeli kleti Zigante, Kmetija Cigoj in Vinakoper.

Predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič je bila zadovoljna z rekordno udeležbo razstavljavcev in predstavljenimi vini najbolj zastopane sorte v vinogradih severnega Jadrana. Obiskovalci pa so na festivalu dva dni lahko primerjali raznolikost vin iz različnih rastišč, pridelave in kletarskih praks.

Pivci imajo malvazijo radi zlasti poleti, ker običajno diši in pusti v ustih lep pookus po rumenem koščičastem sadju (breskvah, marelicah) ter ima prijetno svežino. V bogatejših različicah pa ji s kasnejšo trgatvijo, zorenjem na drožeh in v različnih vrstah lesene posode (hrast, akacija, murva) dodajo še strukturo in podaljšajo življenje tudi na dve desetletji. Pivci pa se vse bolj zbližujejo tudi z maceriranimi malvazijami, ki so še bolj kot v slovenski in hrvaški Istri priljubljene na italijanski strani Krasa.

Lokalne sorte slovenske Istre

Andreja Škvarč s KGZ Nova Gorica, STS Vrhpolje, je predstavila knjižico Lokalnih sorte vinske trte slovenske Istre, kar je skupen izraz za vse tradicionalne sorte in avtohtone sorte. Monografija predstavlja ampelografijo sort, ki so se ohranile in še vedno poseljujejo vinograde slovenske Istre ter so zbrane v genski banki Pouzelce pri Vipavi. V knjižici je poleg najbolj razširjenega refoška in malvazije še 31 eksotično zvenečih sort, ki jih danes skoraj ne poznamo. Zasluge, da jih lahko stroka še vzdržuje v kolekcijskem nasadu v Vipavski dolini, imajo številni istrski vinogradniki, Škvarčeva je posebej izpostavila Gvida Mahniča (že pokojni) in Tilna Prapotnika.