Za rejce molznic se lahko splača prehod na ekološko rejo, ne da bi bilo treba povečati število živali. Vendar pa ostane manj površin za druge pridelke.

 Uspešna preusmeritev kmetije v ekološko kmetovanje je odvisna od dobrega načrtovanja in posameznih razmer. Matematični primeri kažejo, da lahko prehod pri bavarski kmetijskih gospodarstvih uspešen.

Svetovalno podjetje Ecovis Agrar z matematičnimi primeri priaže, da lahko ekološke kmetije dosežejo višjo prodajo, dobiček in stopnjo pokritjakot običajne kmetije. Ta rezultat temelji na podatkih o kmetijski strukturi na Bavarskem. Kdor razmišlja, da bi svojo kmetijo preusmeril v ekološko kmetovanje, bi moral najprej razmisliti o praktičnih izzivih in šele nato o gospodarskih usmeritvi.

Obdobje preusmeritve je obdobje  učenja

Zlasti v poljedelstvu morajo ekološke kmetije načrtovati več časa in truda za pridelavo poljščin. To je še posebej opazno pri korenovkah, pojasnjuje Ecovis.

Če je pritisk škodljivcev ali plevela večji, je treba pričakovati večje izgube pridelka, saj je na voljo manj ukrepov za zatiranje. To lahko vpliva zlasti na začetku preusmeritve,  saj alternativne metode nadzora v tem času pogosto še niso bile ustrezno preizkušene. Nove izzive v dvoletnem obdobju preusmertive je treba obvladati tudi brez dodatnih prihodkov, ki jih v svojih izračunih predvideva Ecovis. V obdobju preusmeritve se pridelki še vedno štejejo kot konvencionalni.  Poleg tega mora biti pridelava ekoloških proizvodov  tržno usmerjena. V nasprotnem primeru se pritisk na cene izdelkov poveča in bi se cene ustrezne znižale. 

 Bavarska na prvem mestu v ekološkem kmetovanju

Tako po skupni ekološki površini kot po številu vseh ekoloških kmetij je bila Bavarska lani na vrhu lestvice nemških zveznih dežel. Po podatkih Zvezne agencije za kmetijstvo in prehrano (BLE) je bilo leta 2019 v Nemčiji 34.110 ekoloških kmetij – od tega okoli 10.500 ekoloških kmetij na Bavarskem. Bavarske ekološke kmetije so lani obdelovale okoli 370.000 hektarjev in s tem okoli 23 odstotkov ekoloških površin v Nemčiji. Vse večje število v ekološkem kmetovanju je mogoče zabeležiti za celotno Nemčijo. V primerjavi z letom 2018 se je delež povečal za 7,6 odstotka. To pomeni, da je bilo 9,7 odstotka vseh kmetijskih površin obdelanih ekološko.

Prihodek, dosežen z ekološkimi proizvodi, je lani znašal okoli 12 milijard evrov, poroča Ecovis.

Prva primerjava- dobiček dosežen

Številke iz bavarskega kmetijskega poročila jasno kažejo, da so bavarske ekološke kmetije kljub nižji prodaji v poslovnem letu 2018/2019 dosegle višji dobiček. Medtem ko so  kmetije konvencionalne v povprečju dosegle približno 54.700 evrov, je bil dobiček na ekoloških kmetijah preko 58.000 evrov. Odločilni dejavnik za ta rezultat ni bila večja prodaja, temveč ekološke subvencije iz programa bavarske kulturne krajine (KULAP). Izkupiček na ekoloških kmetijah je bil – kljub višjim cenam celo za 20 odstotkov nižji od prodaje običajnih kmetij, ker so bili donosi in rezultati nižji. Zato so ekološke kmetije prejele približno 15.000 evrov več subvencij kot običajne kmetije.

Druga primerjava: ekološko mleko 

Bavarsko državno raziskovalno središče za kmetijstvo (LfL) je izvedlo primerjavo med običajnimi in ekološkimi kmetijami za mleko. V primerjavo so bile vključene vse kmetije, ki so v tržnem letu 2018/2019 prodale med 180.000 in 240.000 kilogramov mleka. Rezultat: Čeprav so živali z ekoloških mlečnih kmetij dale v povprečju približno 700 kilogramov manj mleka, so te farme ustvarile približno 25.000 evrov več dobička kot običajne.

Ekološke kmetije so upad prodanega mleka nadomestile predvsem z 12 centi višjo ceno ekološkega mleka in dodatnimi subvencijami v višini 12.400 evrov.

                     
 Ocena LfL pa tudi kaže, da so ekološke kmetije, usmerjene v prirejo mleka  na Bavarskem potrebovale več površin za pridelav lastne krme.Posledično bi lahko manj površin uporabili za pridelavo  poljščin, pridelki iz poljščin pa so ostali pod ravnijo običajnih kmetij.Poleg tega je dohodek od prodaje goveda na ekoloških kmetijah nižji, ker se teleta tu običajno prodajo prej. Nekoliko višje cene ekološkega goveda ali telet te pomanjkljivosti ne morejo nadomestiti. Načeloma lahko ekološka  kmetija  z molznicami po preusmeritvi doseže boljši ekonomski  rezultat, ne da bi bilo treba hkrati povečati število živali. Vendar je treba vedno upoštevati posamezne razmere. Na kmetijah  z molznicami imajo posebno vlogo strukturne razmere in pašništvo. Kmetije, ki svojim živalim ne zagotavljajo  paše, pri iskanju ekoloških mlekarn naletijo na težave. Poleg tega je za preusmeritev potreben zagotovljen odkup ekološkega mleka.

Tretja primerjava: ekološko poljedelstvo

Kot nadaljnjo primerjavo je LfL primerjal povprečne stopnje pokritjana konvencionalnih in ekoloških kmetij. Državni inštitut se je skliceval na bavarske razmere in povprečne vrednosti od leta 2017 do 2019. Ker je bil zgleden ekološki kolobar na osnovi tipičnih elementov kolobarjenja s travo deteljo in piro, obstaja le neposredna primerjava med ozimno pšenico, sojo in spomladanskim ječmenom.

Prispevek ekološkega kolobarjenja je približno 500 evrov na hektar nad prispevno stopnjo običajnega kolobarjenja. Subvencija KULAP v višini 273 evrov na hektar, določena na Bavarskem tu še ni vključena. Po mnenju Ecovisa so še večje razlike pri jedilnem krompirju pri okoli 3000 evrih na hektar in pri sladkorni pesi pri 2000 evrih na hektar.