Vinarstvo Rodica, Truške

Vinarstvo Rodica iz Trušk v koprskem zaledju je v Sloveniji znano kot pionir slovenskih ekoloških vin, saj je bil njihovi mladi refošk na trgovski polici z oznako ekološko vino že sezono prej, kot je to uradno omogočala evropska zakonodaja. Bruselj je namreč vinarjem šele z letom 2012 dovolil, da označijo vina kot ekološka, vse do takrat pa so lahko na steklenice označevali le kot vino, pridelano iz ekološkega grozdja. Obenem je Marinko Rodica že od začetka svoje vinarske poti znan kot veliki promotor istrskega refoška, ko je vodil Društvo vinogradnikov slovenske Istre, v okviru katerega poteka ocenjevanje vin in praznik refoška. Sedaj ga – kot »vinsko kri« Istre – družina uspešno prodaja čez Atlantik in obenem Američanom na dvorišču. V idiličnih Truškah namreč tujci vse bolj odkrivajo čarobne poglede na Šavrinsko gričevje, do Slavnika in Učke, zato je družina pred kratkim z novozgrajenima apartmajema še obogatila ponudbo svoje vinarske turistične kmetije.

Družina Rodica obdeluje 15 hektarjev vinogradov, prvi hektar je bil posajen 1998 na manjši mešani istrski kmetiji Marinkovih staršev. Kot izšolan voznik in avtomehanik je bil njegov edini cilj, da si doma zasluži mesečno plačo, zato se je začel usposabljati na vinogradniških in kletarskih tečajih. Leta 2002, ko je bil izvoljen za predsednika Društva vinogradnikov Slovenske Istre, pa je ugotovil, da brez ustekleničenega vina in lastne blagovne znamke ni mogoče uspešno nastopati na trgu, zato je začel vina stekleničiti.

Pri svojem delu v vinogradu in kleti sledi in ostaja zvest tradicionalni istrski pridelavi, ki gre z roko v roki z ekološko pridelavo, certifikat zanjo so pridobili leta 2009. Pridelavo brez sintetičnih sredstev za varstvo vinogradov jim omogočajo njihove v glavnem južne lege, oddaljene 15 kilometrov od morja, prek katerih vedno malo pihlja, zato je veliko manj nevarnosti za bolezni na trti. Glavni sorti v vinogradih sta malvazija in refošk, ob njej pa še sivi pinot, rumeni muškat in od rdečih merlot, cabernet sauvignon in syrah. Sedaj prve zasajene vinograde že obnavljajo, in sicer z istimi sortami. V letih od 2024 do 2026 bodo tako obnovili štiri hektarje. Precej trt refoška pa je zredčila bolezen esca.

»Za obnove vinogradov sem kupil rabljene bagre in zanje najamem delovno silo. Tako sem se odločil, ker je zadnja leta zaradi težav z vremenom pozimi težko pravočasno opraviti zemeljska dela pred sajenjem mladih trt. Vinogradov ne širimo, ampak smo združili dve legi in en manjši vinograd opustili, ker je bila prevelika škoda zaradi ptičev in divjih prašičev. Letos smo ogradili 2,4 kilometra vinogradov z betonskimi mrežami proti divjim prašičem na višini 1,1 metra, ker električni pastir kot zaščita ne zadošča,« predstavi »lovsko« realnost vinarjev Marinko. Letos so bila potrebna samo tri škropljenja z žveplom in bakrom, ker je bila suša.

»V vinogradu delno improviziram, se prilagajam naravi. Zmeraj ostajam pri tem, kar sem. Veliko vinogradnikov se je odločilo za biodinamiko, nekateri hočejo biti vedno najboljši. Jaz se za to nisem odločil, ker nisem spreminjal niti tehnologij niti filozofije. Sem pristaš tradicionalnih načinov dela in uporabe sredstev.«

»V zadnjih petih letnih je bil odličen letnik 2022 za obe barvi vina, letnika 2021 in 2020 sta bila solidna. V letniku 2023 smo pridelali okrog 15 % manj zaradi dežja, v letniku 2024 pa zaradi suše skoraj pol manj, le 30.000 steklenic. V normalnem letniku pridelamo med 50.000 in 60.000 steklenic. Tudi letos je bil poseben letnik. Po cvetenju smo samo očistili mladice in nastavek je bil v redu. Leta 2022 nisem vršičkal, ker je prišel vročinski val in mi je bilo logično, da ne moreš rezat trte pri 35 ºC, in tako delam tudi letos. Prilagajam se, zato se nisem odločil za vršičkanje, saj je bilo suho in ni bilo bolezni. Vinogradi zato izgledajo neurejeno, kot da nimamo časa. Hkrati je bilo grozdje zaščiteno v senci in se je zemlja manj segrela. Suša je grozdje malo prizadela, 10 do 15 % so manjše jagode, najbolj pri cabernet sauvignonu, a je veliko odvisno od lege.«

Ekološko vinogradništvo in vinarstvo Rodica je vključeno v ukrep SKP 2023–2027 IRP 19 – Ekološko kmetijstvo. Pridelovalci, vključeni v ta ukrep, prispevajo k ohranjanju rodovitnosti tal in biotske raznovrstnosti. Za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela uporabljajo naravne metode. Uporaba mineralnih gnojil, sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih organizmov je prepovedana. S tem pripevajo k ohranjanju kulturne kmetijske krajine in dajejo pozitiven vpliv na razvoj podeželskih območij.Vinarstvo Rodica je vključno tudi v ukrep SI07 – Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov in SI 08 – Promocija vin na tretjih trgih.

ENERGETSKO VARČNA KLET

Z rastjo vinogradništva je klet pod domačo hišo postajala pretesna, dolgoročno je bil cilj tudi turistična dejavnost. Leta 2007 je zagnani istrski vinar pridobil gradbeno dovoljenje na parceli ob hiši. Vendar se finančne možnosti za gradnjo niso odprle kar takoj, na razpisu kmetijskega ministrstva jim je uspelo šele v drugo, septembra 2011. Na razpisu so pridobili 60 % sredstev za gradnjo in 50 % vrednosti kletarske opreme, kar je pretehtalo, da so lahko zgradili ne le tehnološko sodobno, temveč klet z istrsko dušo, ki se kaže tudi v degustacijskem prostoru. Stala jih je 1,6 milijona evrov, kar je bila v tistem obdobju moderna in smela naložba. Klet je bila uradno zaključena in odprta leta 2013. Pod njo se je podpisala kar družina Rodica sama, in ne kakšen arhitekt, in to vodilo so ohranili tudi pri novih apartmajih. Delno vkopana klet je zgrajena in opremljena na nizkoenergijski način in je zelo prostorna in funkcionalna. V njej so odlični dobri pogoji za predelavo in zorenje vin, čemur namenja Marinko kot edini kletar veliko časa.

VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB SPREMINJA KLETARJENJE IN VINA

Selekcioniranih kvasovk, hrane za kvasovke in encimov v kleti Marinko ne uporablja, temveč pripravi le vrelni nastavek iz sivega pinota kot prve sorte in ga uporabi pri vseh naslednjih. Uporablja le tradicionalne metode in sledi zorenju vinu ter mu da dovolj časa, da se umiri, očisti in dozori. V najboljših letnikih uspejo vina dozoreti povsem naravno, brez uporabe enoloških sredstev in tudi brez dodatkov žvepla, ta so v posebni liniji Natur, ki je zadnja leta ne stekleničijo. Poleg nje je v kleti še osnovna linija klasik, v kateri so rose iz refoška, malvazija, refošk in rumeni muškat kot edino sladko vino, saj so vsa vina kletarjenja z 1–2 g/l sladkorja in med 13 in 14 % alkohola. Malvazija in refošk zorita tudi v leseni posodi, refošk do februarja na grobih, zatem pa tako kot malvazija na finih drožeh. V steklenice gredo vina po enem letu in na trg glede na povpraševanje. Kakovostno višje sta selekcija malvazija in sivi pinot, prva je macerirana 14, drugi pa 10 dni in še pol leta v lesenih sodih. Za rdeča vina kakovosti reserva pa je grozdje trgano kasneje in macerirano od enega do treh mesecev. Zorenje se nadaljuje dve do tri leta v majhnih rabljenih sodih.

Slovensko oranžno vino ne more biti poceni

»Med prvimi sem kletaril macerirana vina, a ne zato, da bi imel oranžno vino, temveč sem vedno izhajal iz tega, da je vino pitno. V vinogradih in kleti pa v zadnjih 20 letih zaznavamo vpliv podnebnih sprememb. Opazno je, da so mikroorganizmi drugačni, posebej pri črnem refošku prihajamo po naravni poti do nižjih kislin, med 5,5 in 6 g/l. Zato je sedaj refošk drugačen in všečen in je naša največja uspešnica v ZDA. Čez Atlantik prodamo 30 % naših vin v gostinstvu, vinotekah in trgovinah v 40 državah. Največja rast je prav pri refošku. Kako to razložiti? Očitno so ameriški pivci našli vino, ki jim ustreza v barvi in okusu in je všečno. Naš uvoznik pa nas promovira kot pridelovalca iz manjše države z drugačnimi pristopi. Po moje je treba imeti nekaj trgov, ki jih stalno obdeluješ, a ne preveč razpršene prodaje,« pravi Marinko Rodica.

»V Sloveniji smo našli posluh za mladi eko refošk naprej pri “najboljšem sosedu”, zato je bil prvi z ekološkim vinom na slovenskih policah. V ZDA na steklenicah zaradi dolgotrajnega preverjanja na carinah nimamo etiket za ekološko vino, tudi naš uvoznik se želi izogniti dolgim postopkom. Namesto tega se promoviramo kot ekološka klet s certifikatom in potrošniki lahko preverijo naše podatke. V ZDA želijo obenem poceni oranžno vino, naše pa je v primerjavi s tistim, ki je na policah čez lužo, kakovostno višje, zato ne more biti poceni. Buteljka sivega pinota je za gostince doma 17 evrov,« razloži Marinko. Poleg tega ostaja za njihova vina glavni slovenski trg, na katerem prodajo 15 % v treh trgovskih verigah, ostalo pa v gostinstvu in na dvorišču.

VELIKO NEVIDNEGA DELA V OZADJU

V ozadju, doma, poteka tudi veliko javnosti nevidnega dela, za katero skrbi Marinkova žena Suzana, ki ji kot bivši bančni uslužbenki natančno delo s papirji ni tuje. »Vse izgleda preprosto, a je treba vsemu slediti, npr. trošarinskim skladiščem, pripraviti dokumentacijo za računovodstvo … Specializiranih računovodstev za kmetije je malo, zato se oni učijo skupaj z nami. Sedaj je vse poslovanje digitalizirano, doma potrebuješ računalniško podporo, česar ne znaš, se moraš naučiti,« pravi Suzana.

»Tudi zahteve za dokumentacijo v ZDA, kjer delamo od leta 2017, ali za Veliko Britanijo so popolnoma drugačne. Z novimi 15-odstotnimi carinami za evropska vina pa še nimamo izkušenj, verjetno se bodo za kupce podražila. Kandidirali smo na razpise za sredstva za promocijo na tretjih trgih. 90 % naših aktivnosti poteka v ZDA in desetina v Angliji, kjer nam pot na trg utira sin Aleš. Delež prodaje tam lepo raste, a morajo biti vse promocijske aktivnosti dokumentirane z računi, fotografijami, listami prisotnih, njihovimi cilji. Samo za ekološko pridelavo pa ni toliko vnosov, kot jih je za dopolnilne dejavnosti. Registrirano imamo turistično kmetijo s ponudbo tople, v glavnem tradicionalne (istrske) hrane, predelavo marmelad in žganjekuho,« dodaja Suzana.

Na turistični kmetiji imajo 60 sedežev. Po dvanajstih letih, odkar so začeli z degustacijami v kleti, so nabrali veliko izkušenj še z organizacijami porok in številnih poslovnih dogodkov. Gostili so predstavnike številnih podjetij z vseh celin, od ZDA, Južne Afrike, Brazilije, Argentine, in jim postregli v glavnem lokalno in ekološko hrano ob svojih vinih. Zadnjih osem let pa prihajajo k njim na enodnevne izlete gostje iz križark, ki se zasidrajo v Kopru.

APARTMAJA ZA ZAHTEVNEJŠE GOSTE

Del Marinkovega razmišljanja je vedno usmerjen v prihodnost, zato ne preseneča, da je začel že kmalu razmišljati in načrtovati gradnjo turistične nastanitve. Idealni prostor za to se je ponudil kot nadgradnja vinske kleti s panoramskim pogledom na notranjost Istre. Zato se je že v pretekli finančni perspektivi do 2023 odločil kandidirati na razpis za evropska sredstva (diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti iz PRP), saj takšnih naložb le iz osnovne dejavnosti ni mogoče izvesti.

»Dokumentacijo na razpis leta 2021 sem pripravljal s pomočjo svetovalne službe, brez zunanjih agencij, in bili smo uspešni. Ko smo se prijavili na razpis, je bila ocenjena višina razpisnih sredstev 60 % vrednosti naložbe, ta delež pa je zaradi podražitev po koroni padel na le 35 %. Še zadnji dan, ko smo oddajali vlogo, sem dobil gradbeno dovoljenje, na katero sem čakal zmerno dolgo, ker je šlo le za dozidavo. Vedno menim, da je treba z upravnimi službami sodelovati, v našem primeru z upravno enoto Koper, saj se velikokrat zgodi, da je treba dopolnjevati nepopolne vloge. Rezultat dela sta sedaj dva apartmaja, naložba je bila 0,5 milijona evrov, pri čemer je bilo 200.000 evropskih sredstev.«

Prve goste so pričakali tik pred trgatvijo, konec avgusta. Nočitev v sodobno opremljenih apartmajih (vsak je velik 100 kvadratnih metrov) stane 400 evrov na noč, saj si ne želijo množičnega turizma. Koliko gostov bo pripravljeno toliko odšteti, bo pokazal čas. »Tujce zanimajo istrske posebnosti, kot so tartufi, oljčno olje, vina, vse bolj pa cenijo in iščejo mir,« ugotavljata Suzana in Marinko. Apartmaji so zamišljeni tudi kot ena od dejavnosti, ki bi sedanja gospodarja umaknila iz aktivnega kmetovanja, ko bosta sinovom predala bogato dediščino, vključno z delovnimi mesti, ki sta jih v karierno izjemno bogatih letih iz nič ustvarila na svoji kmetiji.