V Ukrajini že eno leto divja vojna. Kmetije na zasedenih ukrajinskih ozemljih so pod rusko okupacijo. Ti grozijo ukrajinskim kmetom in izvajajo pritisk nanje. Če kmetje to zavrnejo, vojaki uporabijo silo, piše Agrarheute.
Vojna zdaj traja že eno leto. Ukrajinski kmetje v regijah, ki so jih zasedli ruski vojaki, so prisiljeni prepisati svojo zemljo Rusom in plačevati davke Rusiji. Če to zavrnejo, Rusi ukrajinskim kmetom grozijo s fizičnim nasiljem in uničijo njihove kmetije.
Informacije o tem, kako so ti kmetje prisiljeni upravljati svoje kmetije, so sporočili ukrajinskemu kmetijskemu svetu. Vsa imena kmetov so bila iz varnostnih razlogov spremenjena, saj ni znano, kdaj bodo ta območja ponovno osvobojena.

Kmetje morajo sprejeti rusko državljanstvo
Številni stroji na kmetijah ne delujejo več. Manjkajo rezervni deli. Poleg tega so številne kmetije bombardirane.
“Kmetje na zasedenih ozemljih ne morejo dobro delati. Manjkajo jim rezervni deli, semena in gnojila,” pravi Andrij Dykun, vodja ukrajinskega kmetijskega sveta (UAC). Logistične verige so pretrgane, zato je skoraj nemogoče prodati pridelke. Na cestah so kontrolne točke, nenehne preiskave in grožnje. Okupatorji nenehno pritiskajo na kmete, naj registrirajo kmetije v skladu z rusko zakonodajo. V zadnjem času od njih zahtevajo tudi sprejem ruskega državljanstva, še poroča vodja ukrajinskega kmetijskega sveta.
Okupatorji so najprej usmerjeni proti kmetom, ki so politično aktivni in podpirajo ukrajinsko državo, ter tistim, ki nočejo ponovno registrirati svoje dejavnosti v skladu z rusko zakonodajo in sodelovati z okupacijskimi organi. Če svoje kmetije na zasedenih ozemljih ne bodo registrirali v skladu z rusko zakonodajo, jim bo kmetija zasežena. Lastnika in zaposlene Rusi odpeljejo na zaslišanje in verjetno tudi v zapor.
V Zaporožju kmetovanje skoraj ni več mogoče
Oleksandr Gladchuk kmetuje na svoji kmetiji v regiji Zaporožje od leta 2002. Na začetku vojne je obdeloval 1460 ha in redil 170 krav molznic. Na kmetiji je praviloma plačal okoli 83.000 ameriških dolarjev davkov na leto in zaposloval okoli 50 lokalnih delavcev. Prvi oklepni transporterji napadalcev so v vas vstopili 29. februarja 2022 – od takrat kmetija počasi propada. “Vse krave smo zaklali, ker je bila mlekarna zaprta. Nato so se stroji drug za drugim pokvarili, ker je primanjkovalo rezervnih delov,” pravi Oleksandr Gladchuk. “Zelo malo pridelka so prodali in to po nizki ceni. Rusi so mi nenehno grozili, ker kmetije nisem registriral v skladu z njihovimi zakoni. Mojemu sosedu so vse odvzeli, ker ni hotel sodelovati z njimi.”
Zaradi nenehnih groženj je moral Oleksandr Gladchuk zapustiti kmetijo. Zdaj zanj skrbijo delavci, ki niso mogli oditi “Delajo in se preživljajo,” pravi. Večina kmetov ostaja na zasedenih območjih, saj imajo še vedno del zalog pridelkov in skušajo pridelati čim več pridelka. Vendar nihče od njih ne ve, kako bodo pridelke prodali. “Čakamo na zmago in osvoboditev zasedenih ozemelj, toda če se to zavleče, kmetje ne nameravajo naslednje leto pridelovati ničesar,” pravi Oleksandr Gladchuk.
Kmetija Serhija Pavlovskega se nahaja v vasi v Luhanski regiji. Tja so 24. februarja 2022 zjutraj prišli okupatorji. Ker je odločno podpiral ukrajinsko državo, je moral Serhii zapustiti svojo 1300 hektarjev veliko kmetijo in 15 let star 150 hektarjev velik jablanov sadovnjak. Delavcem je uspelo vzpostaviti nekaj gospodarske dejavnosti, vendar je to zadostovalo le za izplačilo plač in vzdrževanje kmetije. V regiji Herson so okupatorji nacionalizirali ukrajinsko žito. V nekaterih primerih je ruska vojska prisilila kmete, da so podpisali sporazum, po katerem je do 70 odstotkov prihodnjega pridelka pripadlo okupatorjem. Po navedbah kmetov ruski okupatorji od njih zahtevajo, da davke, ki so jih doslej plačevali v Ukrajini, plačajo okupacijskim oblastem prek računov v ruskih bankah ali v gotovini. V tako imenovanih “mestnih hišah” je za prejemanje denarja odgovorna posebna oseba.