Brez hrane ni energije za ljudi in brez energije ni hrane, je eno najbolj osnovnih dejstev bivanja na tem planetu, čeprav se tega večina smrtnikov začne zavedati šele v krizi, kot jo je izzval splet sedanjih geopolitičnih razmer. Le tako je razložljivo, da po kazalcih najmočnejši evropski gospodarski sektor z letnim prometom 1093 milijard evrov, 4,5 milijona zaposlenimi in 289.000 gospodarskimi družbami ter izvozom okrog 120 milijard evrov deluje v normalnih razmerah ves čas v senci drugih dejavnosti.

Žal je stopil v ospredje v destruktivnih okoliščinah – z izbiro globalno najmočnejših političnih igralcev, za topove namesto za maslo. Vedno zelena ekonomska dilema je na žalost postala absurdno resnična. Kot je na vrhu živilske industrije v Portorožu izpostavil Aleš Cantarutti, direktor Gospodarske zbornice Slovenije, živimo zadnje mesece v svetu, kjer je mogoče v ZDA kot eni najbolj razvitih držav kupiti kakršno koli orožje, hkrati pa je zmanjkalo mlečnega nadomestka za dojenčke.

Normalna razmerja v gospodarstvu na svetovni ravni so porušena in prehranske verige pretrgane, zato bo po ocenah stradalo 40 milijonov ljudi, 36 držav je polovično odvisnih od ukrajinske pšenice. Ruski zunanji minister Lavrov se je pretekle dni čudil, zakaj je v svetu takšna panika, če je samo odstotek svetovnega pridelka žit blokiranega v ukrajinskih pristaniščih. Na nervoznih trgih, kjer potekajo transakcije z energenti in ključnimi kmetijskimi pridelki, so cenovni šoki zelo vidni. Posegi človeške neumnosti pa so ustrezno okolje za takšne reakcije na trgih, je skušal pojasniti nerazumne skoke cen na borzah dr. Aleš Kuhar v Portorožu. Zgodovinsko dejstvo je, da so cene energentov in kmetijskih surovin zelo povezane. Celo agrarne ekonomiste pa so presenetili izračuni, da je živilska predelava bolj odvisna od energije kot pridelava in od tod del panike na svetovnih borzah.

O stopnji špekulativnosti odločajo predvsem ocene svetovnih zalog ključnih kmetijskih pridelkov in te za pšenico niso ugodne. Celotna svetovna prehranska trgovina pa je preveč osredotočena na sojo, koruzo, pšenico, oljnice in azijski del na riž. Med predstavniki različnih svetovnih kmetijskih in prehranskih organizacij je zato zadnje tedne postal popularen termin diverzifikacija oskrbe kmetijskih surovin in energetskih virov. A glede na to, da je liberalni kapitalizem zadnje stoletje ekonomije držav uokviril v globalističen prehranski tok, je to lahko le politična krilatica. Kmetijstvo je namreč kot tanker, ki ga na hitro ni mogoče preobrniti. Države svetovnega juga so v tej ureditvi v glavnem pridelovalke surovin za živilsko industrijo severnih držav, od koder gredo nazaj v glavnem izdelki in tudi pšenica.

Prav tako v kratkem obdobju ni mogoče najti energetskih zamenjav in nadomestil. V kriznih razmerah pa seveda obstajajo tudi trgovci in špekulanti, ki se jim »smeji«. Poleg vojne industrije, ki je posel kot vsak drug, so to lastniki velikih zalog strateških surovin in energentov. Navadni potrošniki in povprečni kmetje seveda nismo med njimi, čeprav si bodo lahko slednji vsaj pri nekaterih pridelkih pokrili več kot stroške pridelave in za malenkost izboljšali položaj v razmerju do živilske verige. Ta bi morala za svoj nadaljnji razvoj vlagati v trajnost, a je z rastočo draginjo na majavih nogah celotna zelena usmeritev evropskega kmetijstva in gospodarstva, razen, ko gre za očitne dolgoročne prihranke.

Ključna tema prihodnjih mesecev bo zato energetska oskrba – bolj kot bo mrzlo, bolj bo to vroča tema, zlasti zaradi napovedanega moratorija za uvoz ruskega plina v EU z decembrom. »Zamrznitev« ne grozi le prebivalstvu, temveč celotnemu gospodarstvu; nemško je na primer kar 60-odstotno odvisno od ruskega plina. Ob temi oskrbe z ruskim plinom se bodo lahko na dva dela kot zadrga razdelile tudi članice EU – tiste, ki bodo rusko plinsko pipo lahko zaprle, in tiste, ki tega ne bodo storile. Vprašanje je veliko bolj kompleksno od tega, ali smo za ali proti Ukrajini. Politika, ki je gospodarstva desetletja prepletala, bi jih sedaj po direktivi čez noč prerezala in preusmerila, kar pa je brez večjih žrtev neizvedljivo.