Škoda v primorskih oljčnikih bo velika. V slovenski Istri od Hrastovelj do Dragonje so posledice suše enake, čeprav si ljudje pomagajo, npr. v Dragonji s cisternami z vodo iz zajetij. »Včasih je veljalo, da z oljko ni dela, a sedanje vremenske prelomnice kažejo, da ni tako,« pravi dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja Inštituta za oljkarstvo v Izoli.

Inštitut za oljkarstvo ima osem poskusnih polj za namakanje, kjer so se pokazale zelo velike razlike v primerjavi z nenamakanimi oljčniki, a teh je v slovenski Istri izjemno malo. V poskusnih nasadih so namakali konec aprila in rezultati so obetavni, zdaj zaradi pomanjkanja vode ne namakajo več. »Opažamo, da dobro prehranjene oljke še ne kažejo slabega stanja in nad pridelkom še ni popolnoma za obupati. V mladih nasadih pa pridelka ne bo in na terenu se zelo poznajo razlike. Kjer je zemlje v oljčnikih malo in so oljke slabo prehranjene, so trpele zaradi suše že lani, pa tudi zaradi bolezni pavjega očesa in težav z oljčno muho. Oljkarji dodajajo alge in druge biostimulatorje, a to jim povzroča dodatne stroške. Smo v obdobju, ko se je treba odločiti, kaj narediti dolgoročno. Z namakanjem v kmetijstvu je podobno kot s slovenskimi železnicami – investirati je treba v infrastrukturo, brez nje se ni mogoče voziti oz. namakati. Potrebni bodo koreniti premiki,« sklene dr. Bučar Miklavčič.

POMANJKANJE VODE ŽE OD JESENI

O vplivu letošnje suše na rast oljk je zbral podatke tudi Inštitut za oljkarstvo. Na podlagi dolgoletnega spremljanja padavin (ARSO) so ugotovili, da je bilo že v zimskem in zgodnjem spomladanskem času zelo malo padavin, zato se v tleh niso mogle ustvariti zaloge vode. Tudi v obdobju pred cvetenjem in v času cvetenja je bilo pomanjkanje padavin, kar je onemogočilo običajno dognojevanje in sprejem hranil v rastline. To je vplivalo na slabši razvoj cvetov in oploditev. Suša se je nadaljevala tudi v obdobju razvoja plodičev. Do konca junija je padlo samo 193 milimetrov padavin. V zadnjem 30-letnem obdobju (1992–2022) je bilo v prvih šestih mesecih manj padavin samo v letu 1993, ko jih je bilo 184 milimetrov. Od septembra leta 2021 do aprila 2022 je bila skupna količina padavin okoli 300 milimetrov, za optimalen razvoj pa je potrebnih najmanj 500 milimetrov. V primeru visokih temperatur in nizke zračne vlage rastlina svoje listne reže zapre, ustavi se transpiracija in s tem črpanje vode, bogate s hranili, kar posledično pomeni tudi zaustavitev fotosinteze.

Vročinski valovi, katerih pojav in trajanje izražamo s številom dni s temperaturo nad 30 °C, so v zadnjih 30 letih vse pogostejši in daljši. V obdobju 1992–2001 je bilo zabeleženih 26 dni s temperaturo nad 30 °C, v desetletjih 2002–2011 in 2012–2021 pa kar 84 vročih dni.

 Število dni s temperaturo nad 30 °C je bilo najvišje v letu 2003, ko je bilo do konca junija kar 22 takih dni, v letu 2019 je bilo 18 dni, v letošnjem letu pa je bilo 11 dni s temperaturo nad 30 °C. Maksimalne dnevne temperature, izmerjene v prvem delu letošnjega poletja, same po sebi niso vplivale na povečano rjavenje in odpadanje plodov, seveda pa so lahko v interakciji s prej naštetimi dejavniki prispevale k poslabšanju razmer za normalen razvoj plodov pri oljki. Dolgoletna spremljanja temperatur zraka kažejo, da se povečuje število tropskih noči, ko se temperature ne spustijo pod 20 °C. V letošnjem letu jih je bilo do konca junija kar sedem, kar je največ v zadnjih 31 letih.

Na stanje v oljčnikih imajo pomemben vpliv tudi tla. Na bolj plitvih tleh opažajo veliko več rjavih plodov in intenzivnejše odpadanje. Če se bodo nadaljevale visoke temperature z vročinskimi valovi in pomankanje padavin, lahko pričakujemo nadaljnje odpadanje plodov.

V BRDIH VSAJ 40 ODSTOTKOV MANJ PRIDELKA

Te ugotovitve so potrdili tudi najbolj severni slovenski oljkarji v Goriških Brdih. Jadran Jakončič iz Huma je eden bolj znanih in velikokrat nagrajenih briških oljkarjev. Na treh parcelah obdeluje 400 oljk, 159 jih ima v Kojskem, drevesa pa so stara 22 let in mlajša 12 let, in sicer sorte belica, leccino, leccone in briški drobnica in črnica. V normalnem letu pridela okrog 400 litrov olja, lani ga je imel le 18 litrov, tudi letošnjega pridelka bo vsaj 40 odstotkov manj kot v dobrem letu. Drevesa, porezana na kotlasto obliko, rodijo med 20 do 25 kilogramov. Letos so v oljčniku na Kojskem obložena zelo različno – od skoraj normalno do skoraj prazna. Oljčnike gnoji s hlevskim gnojem in dodaja še bor. Lega je zavetrna in prejšnji teden je vsaj malo deževalo. Oljk še ne zaliva, a bo prihodnjo sezono začel namakati z zbrano deževnico iz svojega objekta ob oljčniku.

»Oljka je trpežna rastlina, a potrebuje vodo, ko cveti. Na drevesih v kondiciji je cvetje ostalo, iz drugih je odpadlo – npr. iz sorte leccino. Veje na drevesih te sorte in leccone so prazne, nekoliko več je ostalo na belici. Vsaj nekajkrat jih bom zato začel škropiti ali v oljčnik postavil pršilnik in namakal vsaj krajši čas. Drugi razlog za slab pridelek je najbrž marmorirana smrdljivka. Letos smo prvič opravili poskus, ki ga bomo ponovili prihodnje leto in predstavili rezultate. Veje na nekaj drevesih smo pokrili in plodovi na teh se niso posušili in odpadli. Marmorirana smrdljivka dela škodo tudi na zelenjavi. Z oljčno muho pa nimam težav, ker imam nastavljene vabe.«

MLADI OLJČNIK JE PRAZEN

V Seniku, na ekološki kmetiji Men oz. Sitar, je gospodar Tomaž 90 mladih oljčnih dreves zalival nekajkrat z vodo iz vodovoda, tako da vsaj niso uvela, a pridelka letos ne bo. Ta drevesa so sadili leta 2017, 100 pa že leta 2005. Med sortami prevladuje leccino, za njim pendolino, frantoio in črnica. Plodov bo letos zelo malo, ker še kar naprej odpadajo. Pa še tega pridelka ne bi bilo, če oljčnika ne bi novembra ogradili, saj ga je intenzivno uničevala divjad. Tudi starejše oljke nosijo letos malo pridelka, njihovo rastišče je kraško z malo prsti, pod Korado, obrnjeno proti Čedadu oz. prav tako ožgani Furlaniji. Reka Idrijca, iz katere ponavadi zajemajo vodo italijanski vinogradniki, je suha. Tomaž lahko le doda, da z oljkami ni zaslužka. Nič boljše ni stanje v nasadu maronov s 470 drevesi sorte vitovski maron. Od tretjine mladih dreves jih je 20 v suši že propadlo. Na isti poti je – če ne bo kmalu dežja, nekaj posajenih podlag za bodoča drevesa, ki jih cepi v dveh do treh letih. Iz presušenih dreves odpadajo suhe ježice, čeprav je kostanj dobro cvetel, jesenski izkupiček plodov pa je odvisen od prihodnjega dežja. Glavni pridelek na kmetiji bo tako letos od 38 čebeljih družin, saj sta obilno cveteli tako lipa kot akacija. A briški čebelarji ugotavljajo, da se njihovim čebelam dolgoročno ne piše dobro, saj so v Brdih v zadnjih nekaj letih izkrčili 150 hektarjev gozdov in akacije za pašo čebel je vedno manj.

POLISTAJ IN NAROČI s klikom na naslovnico