Iz Slovenije na seznam pragozd Krokar in Snežnik- Ždrolce

 Stalna delegacija Avstrije pri Unescu je 28. januarja formalno oddala skupni dosje UNESCO Centru za svetovno dediščino v imenu enajstih držav, med njimi tudi Slovenije. S tem je bil narejen pomemben korak v smeri uspešnega vpisa novih območij najbolje ohranjenih bukovih gozdov Evrope na seznam svetovne dediščine. Gre za skupno mednarodno nominacijo za razširitev že obstoječega vpisa »Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni bukovi gozdovi Nemčije«.

Slovenija v postopku kandidature sodeluje od leta  2012, strokovni del postopka je vodila  Nemčija. Na podlagi tega procesa sta bila v Sloveniji gozdna rezervata pragozd Krokar s Kočevske in Snežnik-Ždrocle z Notranjske prepoznana kot območji, ki bi pomenila največjo dodano vrednost ohranjanja prvinskih bukovih gozdov Evrope.

Formalni oddaji dosjeja bo sledilo preverjanje predlaganih območij ter morebitne zahteve po dopolnitvi dosjeja. Po najhitrejši različici  potrjevanja bi se postopek uspešno zaključil poleti 2017.

 Za Slovenijo bi uspešen vpis gozdnih rezervatov pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle pomenil drugi vpis v kategorijo naravne dediščine. Škocjanske jame so na seznamu svetovne naravne dediščine od leta 1986. V Sloveniji se lahko ponašamo še z dvema območjema svetovne kulturne dediščine, prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in dediščina živega srebra v Idriji.

Z razširitvenim vpisom bi se na seznam svetovne dediščine uvrstilo dodatnih 67 območij v skupni velikosti 61.664 ha. S tem bi po uspešni odobritvi razširitvenega vpisa kot svetovno dediščino, prvinske bukove gozdove Evrope varovali na 95.335 ha, na 82 območjih, ki so sicer že zavarovani v posameznih državah, praviloma znotraj območij narodnih parkov ali kot gozdni rezervati. Slovenija lahko kot ena izmed najbolj gozdnatih držav Evrope z naprednim pristopom na področju gozdarstva in ohranjanja narave aktivno prispeva k ohranjanju naravne dediščine na nacionalni in svetovni ravni.

Seznam svetovne dediščine pod okriljem Unesca, Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, vsebuje najdragocenejša območja naravne in kulturne dediščine. Trenutno je na seznam vpisanih 1.031 enot, od tega je 78 odstotkov kulturne dediščine, 19 odstotkov naravne dediščine, preostalo pa kombiniranih vpisov.

Od decembra 2014 je koordinacijo formalnega dela postopka prevzela avstrijsko

 ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodarstvo. V skladu s sklepom Vlade RS z dne 22. 1. 2015 je Ministrstvo za okolje in prostor usklajevalo nadaljnje sodelovanje pri pripravi nominacije. Pri tem je potekalo aktivno sodelovanje zlasti z Uradom za Unesca z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave in predstavnikom ZRC SAZU. V januarju je enajst držav vpisalo predlagana območja na  Unescov  poskusni seznam svetovne dediščine. Po vpisu na poskusni seznam se je začela priprava besedil, kart in slikovnega gradiva za skupni dosje