Vinogradniško- vinarska dejavnost je zadnjih šest let v krču, najprej zaradi ekstremnih vremenskih razmer in zadnji dve letizaradi gospodarskih posledicpandemija korone. Z izjemo obilnega letnika 2018so bili vsi vinski letniki od 2016 naprej na ravni Slovenije količinsko nižji od povprečja,po SURS-uje le-tomed 80 in 90 milijoni litrov vina.

Po velikem izpadu na Štajerskem v letnikih 2016 in 2017 je obilni pridelek jeseni 2018 v celi držav »povozil« cene grozdjain vinapovečal zaloge vina. Svoje je naredil šeizjemen izpad lanske prodaje, zato je bilo v kleteh lani julija45 milijoni litrov zalog. oz. le šest milijonov litrovmanj, kot ga je v enem letu domače registrirane prodaje.

Ne oziraje se na presežke in pozivek omejevanju pridelka se pridelovalci lanskemu pridelku niso odrekli, saj jenemogoče vedeti, kdaj bo narava še ponudila tako visoko kakovost. Ta odločitev se kaže kot modra že letos, ko je Dolenjska ostala skoraj brez pridelka in ga je do tretjine manj tudi v Podravju in na Primorskem.

V destilacijo so zato dali v okviru izrednih ukrepov zaradi covid-19 v glavnem letnika 2018 in 2019, lani milijonov litrov iz30 večjih kleti ( za kar so prejeli 5, 5 milijona evrov),in letos nekaj manj kot 5,5 milijona litrov iz 67 kleti.( in prejeli malo nad 4, 3 milijone evrov).

Izkušeni vinarji pravijo, daje v njihovi karieri le malo let, kojerazmerjemed vinom v kleteh in na trgu uravnoteženo, zato je bolje imeti nekaj več zaloge, kot paizgubiti kupce.Pač pa se morajo naučiti krmariti po tem vinskem oceanu, ki obsega na svetovni ravni 260 milijonov hektolitrov oz. 165 milijonov hektolitrov v EU. Slovenska količina 0,9 milijona hektolitrov v njempredstavlja le nekaj kapljic, a vendar je treba zanje poiskati kupce.Največja primorska zadružna in zasebna štajerska klet sta bili zadnja leta uspešni pri povečevanju izvoza. Prodaja na tujem predstavlja obema že med 30 in45 % dohodka, k temu so pripomogla tudi sektorska sredstva za promocijo na tretjih trgih. Večje kleti so tudi medkrizo prodajo v trgovinahcelo povečale s trendom večje prodaje nekoliko dražjih, buteljčnihvin. Hkrati je imel cel sektor velik izpad prodaje v gostinstvu, kar se nadaljuje tudi letošnjo jesen, saj naročajo gostinci samo za sproti.Na trgu med najobčutljivejšimi so zato srednje velike družinskevinogradniško-vinarske kmetije,ki so močno odvisne od prodaje v gostinskem sektorju. Večina se jih je bila zadnje leto prisiljena znajti – vina so začeli dostavljatina dom, prodajati po spletu in prek hitre pošte doma in v tujini.Del pridelka pa so – v skladu z rekom, da mora imeti vinogradnik en letnik na trti, drugega v sodih in tretjega v steklenicah- umaknili na daljše zorenje. Ta vina predstavljajo ne le višjo dodano vrednost, pač pa varnostv letih z manjšim pridelkom.Tiste s perspektivnimi mladimi nasledniki pa so se lotile tudi stekleničenja penin,ki zagotavljajo nekoliko večji zaslužek.

Najtežje v celi verigi pa je želetamalim vinogradnikom, brez svojih kleti in zagotovljenega odkupa.Medtem, ko je povprečna cena kakovostnegalitrskega vina na slovenskem trgu okrog 3,0 evre in za buteljko 5,75 evra na polici, dobijo za kg grozdja med 45 in 60 centov za kilogram, kar pokrije le polovico ali še manj pridelovalnih stroškov. Da s takšnim plačilom ni mogoče dolgoročno preživeti,potrjujejo letošnji podatki MKGP o vinogradnih- ti so iz 15.600 registriranihpred dvema letoma padli na14.900 ha.V zadnjih30 letih smo torej izgubili že skoraj10.000 hektarjev in približujemo se črni napovedi, da bo ostala trta le na 12.000 hektarjev. Za vinskimi krizami ostajajo zapuščeni hribi in goščava. Druga možnost pa je, zlasti glede na to, da je opazen velik napredek v slogu vin, posodabljanju kleti, prenosu znanja,povezovanju vina, kulinarike in turizma, dvig cen slovenskih vin, ker so te že nekaj let na isti ravni. Vinarji bodo k temu kaj kmalu prisiljeni zaradi podražitev vsega, kar potrebujejo za delo, ta korak pa nekoliko bolj razumejo tudiljubitelji vina, kivedo, da pridelava v slovenskih strminah ne bo nikdar poceni.