Vinogradništvo in vinarstvo Miška, Erzelj

»Delo na kmetiji, v vinogradih, nadaljevanje tradicije je življenjski slog cele družine. Tako so delali moji predniki in tako vzgajam tudi svoja dva otroka. V soboto zjutraj gremo tako skupaj med trte. Zelenjavo si pridelamo na vrtu sami, doma imamo še zajce, drugo meso dokupimo na sosednjih kmetijah,« pravi Primož Šušmelj z ekološke vinogradniško-vinarske kmetije v Erzelju. Kmetija je bolj znana po priimku prednikov Miška, zapisi o njej segajo v leto 1861. Pod tem imenom so danes na trgu tudi njihova vina, s simpatičnim mišjim repom na elegantni beli in črni etiketi. Iz te hiše pa izhaja še ena veja vinarjev – Janko in Bojan Kobal iz Sevnice v Posavju, kamor se je preselila ena od prednic obeh vinarjev iz Erzelja.

POGLEJTE KRATKO VIDEO PREDSTAVITEV KMETIJE.

Vsebina steklenic prihaja iz vinogradov na legah na prehodu Vipavske doline v Kras. Šušmeljevi vinogradi so obrnjeni proti Štanjelu. Obdelujejo najvišje lege v Vipavski dolini na nadmorski višini med 320 in 380 metri. Visoke lege na strmih lapornatih terasah zahtevajo veliko ročnega dela. Zato je pot od grozdja do steklenice na trgu draga. To je tudi eden od glavnih razlogov, pojasni Primož, da je še vedno več v suknjiču in kot ekonomist zaposlitve na banki še ni zamenjal v celoti s kletjo, kjer preživi največ časa po službi. Svojo poklicno pot pa je začel kot komercialist v največji Vipavski kleti pred več kot petnajstimi leti, v kateri novi, avstrijski lastniki po njegovi oceni še do danes niso našli poslovnega fokusa.

Z ZAPOSLITVIJO DODATNA SREDSTVA ZA VLAGANJE

Preden se je lotil razvoja, je odplačal deleže dedinjam kmetije in uredil lastništvo. »Formalno bi lahko bil samo kmet, o čemer razmišljam, saj sem lastnik kmetije od 2011. Na šestih hektarjih – vsi še niso v polni rodnosti – pridelamo v letniku 20.000 steklenic. Po drugi strani bi lahko bil podjetnik in bi na kmetiji delal nekdo drug. Toda politiko kmetije peljem drugače. Zaposlen ostajam zato, ker so na kmetiji potrebna sredstva za vlaganje, vsako leto okrog 100.000 evrov, in ta prihajajo sedaj iz kmetije in na njej ostajajo. Sem prva generacija, ki se na kmetiji ukvarja samo z vinarstvom. Na vseh kmetijah, ki so jih prevzeli mladi nasledniki, je za njihovo delovno mesto pred tem nekdo garal, najpogosteje v službi. Takšnih kmetij je okrog nas kar nekaj. Zelo kakovostna sveža vina in zgledno klet s hladilnim sistemom je imel že moj ded Stano, čeprav je bila v njegovem času to mešana kmetija. Oba moja starša, Vera in Radivoj, sta bila zaposlena. Oče se je ukvarjal z vinogradništvom ob službi in kletaril odprta vina. Na srečo sta še oba toliko pri močeh, da obvladujemo delo v vinogradih družinsko ter z nekaj najete delovne sile.«

Primoževa žena Tina je zaposlena kot učiteljica v Ajdovščini, oba otroka sta še osnovnošolca. Primožev prvi cilj ob prevzemu kmetije je bil z vini po kakovostni lestvici navzgor, in ta preskok se že pozna na trgu – če načrtov ne prepreči narava. Lani jim je toča uničila 70 % pridelka.Klet, ki je bila zgrajena že prej, so pred dvanajstimi leti v celoti prenovili z novo opremo: stiskalnico, pecljalnik, črpalke, nerjaveče cisterne, ki so se jim pridružili francoski bariki. Pred dvema letoma so kupili še nov traktor in tri priključke. Naložba v ekološko kmetovanje pa je bil priključek za mehansko obdelavo pod trtami. Dodatno so zgradili še objekt za skladiščenje vin, bivši hlev je postal degustacijska soba za goste. Tem kot dodatek k nakupu vina na dvorišču postrežejo domače mesnine in kruh.

DESETLETJE ZA ZDRUŽEVANJE HEKTARJA ZEMLJIŠČ

»Kmetija mora delovati, treba jo je upravljati, biti samo lastnik ni dovolj,« je prepričan Primož. »Zato zvišujemo nivo celotne ponudbe, od vin do gostov in promocije. Turizem je postal zelo pomemben.«

Pripravljen je imel že projekt za gradnjo turističnega objekta z apartmaji v vrednosti 600.000 tisoč evrov. Po koroni so se cene gradnje zvišale za 35 %, zato se zanjo ni odločil. Uspešno pa je preusmeril kmetijo v kategorijo vin višje kakovosti za trg. Odprtih vin ne prodajajo več in le manjšo količino v litrskih steklenicah, večino stekleničijo v buteljke, katerih povprečna cena je 12 evrov. Ta usmeritev zahteva premišljeno delo vse od sajenja posameznih sort vinske trte na najbolj ustrezno lego. S konkretno preslikavo tega koncepta v naravo so zaključili lani s sajenjem 2000 trt zelena in 3000 trt pinele.

»Začel sem s tremi hektarji vinogradov in 14 sortami vinske trte, ki jih je imel že ded. Te sem razširil na šest hektarjev in skrčil število sort na šest. Usmeril sem se predvsem na lokalne, vipavske vinske sorte: sedaj prvo hišno sorto pinelo ter zelen, rebulo, malvazijo in malenkost laškega rizlinga, ki je bil v dolini včasih na tretjem mestu. Med rdečimi je glavna barbera in za dodatek merlot ter na novo posajena pokalca oz. črna rebula.

Pinela je občutljiva na vlago, na Erzelju pa vedno piha, zato sem zanjo predvidel jugozahodno lego v bližini hiše. Poldrugi hektar neobdelanega zemljišča je bil v lasti petih zasebnikov.

Vsa ta opuščena kmetijska zemljišča so primerna samo za vinsko trto in so bila zaraščena. Nihče od lastnikov ne živi več v vasi, so pa nanje ‘čustveno’ navezani. Za odkup tega zemljišča in sajenje sem potreboval celo desetletje, še štiri leta bo trajalo do prvega vina,« pojasni Primož, kako je izgubil čas za rast celotne kmetije. »Veliko lažje bi bilo, če bi bil lastnik ali najemnik neobdelanih zemljišč državni sklad, ki bi jih dajal v najem kmetom. Obrat kapitala v vinogradništvu je že tako počasen. Še vedno mi odmeva v glavi stavek, ki sem ga slišal od nekega italijanskega podjetnika: Če nočeš biti milijonar, vlagaj v kmetijstvo. Kot svetovalec podjetjem vem, v katerih dejavnostih je mogoče zaslužiti.

Kot svetovalec odjetjem vem,v katerih dejavnostih je mogoče zaslužiti. Podjetnik v orodjarstvu je na primer kupil nov laser in zvišal urno postavko iz 90 na 120 evrov in ima še več dela. Stroj pa začne že v prvem mesecu vračati vložek takoj. Cene vin pa so se zvišale le za malenkost, še to samo na podlagi dviga cen kartona, stekla in plute, in če hočeš plačati delavce v vinogradih, je treba prej prodati polne steklenice, ki v primeru rdečih vin uspe v povprečju po šestih letih.«

Vinogradi na treh hektarjih v Erzelju so sedaj dokončno posajeni, v delu, ki je v obliki amfiteatra, je zelen, na drugih pa pinela za 12.000 steklenic v letniku. Zemeljska dela so bila zelo zahtevna, kamenje so zmleli skupaj s prstjo (lapor). Drenaža pa zaradi teras v obliki amfiteatra ni potrebna, voda odteka navzdol ob straneh. Gostota sajenja je 4000 trt po hektarju. Druge sorte so posajene na drugi lokaciji na prav tako treh hektarjih.

LETNIK 2025 PRVI Z EKOLOŠKIMI VINI

Pred trem leti se je Primož po predhodnem preizkušanju dokončno odločil za preusmeritev v ekološko pridelavo, letos so drugo leto v preusmeritvi. Prva ekološka vina Miška bodo v kleti iz letnika 2025. Odločitev niti ni bila zelo zahtevna, ker obdelujejo najvišje lege v Vipavski dolini na nadmorski višini med 320 in 380 metri in na strminah med 30 in 45% naklona. Z boleznimi imajo zato malo težav, obremenitve po trti so nizke, povprečno liter na trto in pri barberi buteljka po trti. Ker nimajo živali, gnojijo z dokupljenim ekološkim hlevskim gnojem. Za zeleno gnojenje mulčijo posejane travne mešanice med vrstami. V vinogradu ostanejo še ostanki vinske trte po rezi, glavni zaščitni sredstvi sta žveplo (na suho) in baker ter dodatek drugih pripravkov za boljšo rast vinske trte.

HARMONIČNA IN SORTNO PREPOZNAVNA VINA

Odkar je kmetijo prevzel Primož, je glavni premik prav pri kakovosti vin, saj stekleniči v glavnem buteljke. Zapišemo lahko le (seveda v šali), da so vina Miška vesolje proč od miševine (bolezni vina). Gledano v celoti so izjemno harmonična, z lepo izraženimi sortnimi cveticami in aromatiko ter uravnoteženo kislino. Vinar pa jih podpisuje z eleganco. Že sveža linija (bela etiketa) pinele 2022 ima lepo cvetico citrusov in cvetja in se poslovi s srednje bogato strukturo, kar je odraz polletnega zorenja na drožeh. To vino se je lani uvrstilo med šest izbranih slovenskih vin po izboru JRE (mladih restavracij). Z lepo mešanico sortnih aromatik rebule in malvazije se predstavi zvrst MR, 2021, ki je po dveh letih zorenja v bariku in 500-litrskem sodu zrelejša in strukturno bogatejša. Primož je začel vina za to zvrst in zelen kletariti z avtohtonimi kvasovkami. Vrhunec kakovosti pa predstavlja barbera (črna etiketa), ki jo stekleničijo le v najboljših letnikih. Za to sorto se je odločil kot alternativo cabernet sauvignonu, ki ima v slovenskih razmerah le redko kje pogoje za dobro dozorelost. Tej piemontski, a v Vipavi udomačeni sorti, namenja erzeljski vinar še posebno pozornost, saj je doživela v preteklosti podobno usodo kot še nekaj zaradi slabe kakovosti razvrednotenih sort. Sedaj se v manjšem obsegu spet vrača v vipavske vinograde, vinarji pa z njo merijo na sam vrh. Tudi barbera pod etiketo »črna miška« dokazuje, da se o njenem potencialu v naših pogojih ne motijo. Barbera Miška ima lepo cvetico višenj in marmelade. Njen okus zaznamujejo skladne kisline ter bogata struktura, ki izvira tako z izjemno dozorelega grozdja in višjega alkohola (14,5 %) kot iz prisotnosti taninov po zorenju v bariku. Ta kombinacija naredi z dolgim odhodom odličen vtis. Količino tega vina bo vinar povečeval, če bodo to dopuščali letniki. Sedaj lahko pridela v letniku le 5000 steklenic. Podaljšanemu zorenju te sorte pa je namenjeno pred dvema letoma dograjeno skladišče za barike in zorenje v steklenicah. Primož je zelo dober promotor svojih vin, a se zaveda, da zahtevajo predstavitve in prodaja veliko časa. Prvi rezultati so opazni šele po desetih letih. V tujino, največ na Češko, Poljsko in Estonijo, izvozi že okrog 30 % vin. Ostalo proda gostincem v Sloveniji in vse več na dvorišču, kjer so odprte možnosti v povezavi s turizmom. Za prihodnost ima v mislih nove pristope. In namigne, da bodo morali kmetje o razvoju kmetij v prihodnje razmišljati bolj podjetniško. Ena od možnosti je kapitalsko povezovanje kmetij ali njihovo povezovanje s podjetniki.