Vinogradniško-vinarska tradicija v družini Šuklje v Trnovcu pri Metliki v Beli krajini se je po zapisanih virih začela 1895, ko je Matija Šuklje dobil 140 goldinarjev za obnovo vinograda po trtni uši. Kmetijo z 8,5 hektarja vinogradov sedaj vodita šesta in sedma generacija – oče Jože in mama Tatjana ter sin Matija in hči Katja z družinama. Mladi gospodar Matija je pred prevzemom kmetije študiral in bil zaposlen v gradbeništvu. Matijeva žena Katja je po stroki gozdarska, zaposlena na Zavodu za gozdove, njun sin Oskar ima dve leti. Šukljetova hči Katja pa se je po študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani odpravila na doktorski študij enologije v Južnoafriško republiko, kjer je raziskovala vpliv svetlobe in temperature na sestavo grozdja in vina. Tam je spoznala in se leta 2015 vrnila na domače posestvo s francoskim vinarskim strokovnjakom iz Bordoauxa dr. Guilliamom Antallickom, sedaj profesorjem enologije in senzorike na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Svoj novi dom imajo nedaleč od domačije, Katja pa se je po rojstvu Gabriela (tri leta) in Ludviga (eno leto) vrnila k raziskovalnemu delu na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Mlada generacija vinarske hiše Šuklje ni le obogatila z znanjem, temveč zadnjih pet let tudi s prodajo v svojem vinskem baru na obrežju Ljubljanice. Središče njihovega dela pa je posvečeno njihovi glavni sorti modri frankinji, ki jo raziskujejo in širijo njeno ime na mednarodne vinske trge.

GLAVNE SPREMEMBE ZA KAKOVOST VIN V VINOGRADU, NE V KLETI

Prve steklenice pod svojo etiketo – in sicer laški rizling, je Jože Šuklje napolnil leta 1994, ko se je oče odločil za samostojno pot na vinski trg, prvo steklenico modre frankinje pa konec 90. let. Na prelomu tisočletja je zgradil še novo klet za okrog 50.000 litrov vina, v kateri letno napolnijo med 25.000 in 30.000 steklenic. Vinograde še širijo, še hektar bodo posadili prihodnje leto, končni cilj pa je deset hektarjev. Prvi vinograd je okrog kleti, tej legi zato rečejo kar »doma«, drugi legi sta Plešivica in Lokvica. Modra frankinja, ki predstavlja okrog 60 % trt, je na vseh legah. Ker daje v tej regiji od nekdaj odlična vina, je njeno najpomembnejše mesto med vini Šuklje določil že Jože, in v vinogradih je skupaj z Matijem še vedno glaven pri vseh vinogradniških delih. Pred petimi leti so posadili še modri pinot, od belih sort pa pridelujejo chardonnay, sauvignon, laški in renski rizling ter kerner. Matija zadnjih nekaj let razporeja svoj delovni čas med delom v vinogradih, družinskem baru v Ljubljani ter prodajo vina na terenu. Za zelena dela in trgatev pa imajo pomoč. Letošnjo so končali 23. septembra oz. še pred dežjem, posledica izjemne vročine s sušo bo manjša količina, a zato izjemna rdeča vina, medtem ko so morali na hektarju mladih trt chardonnaya in sauvignona grozdje odstraniti.

»Pričakujemo lahko bela vina z nižjimi kislinami in višjimi alkoholi, ki so v Beli Krajini že tako težava, ker imamo najbolj vroča poletja in tudi večino temperaturnih rekordov zadnja leta v državi. Vendar smo grozdje letos vinificirali s potrebnim prilagajanjem, podobno kot prejšnja leta. Klasično modro frankinjo maceriramo med sedem do deset dni, za najvišjo kakovost »single vineyard« pa 20 dni. Selekcionirane kvasovke uporabimo le pri vrenju rdečih vinih, pri belih pa zaradi želene večje kompleksnosti izvedemo spontano vrenje z avtohtonimi kvasovkami in daljšim ležanjem vina na kvasovkah. Prvič jih pretočimo in dodamo žveplo šele maja,« sredi trt na Plešivici pravi Matija. Gulliaume pa doda, da kletarijo izključno mirna vina, ker je Bela krajina vse manj primerna za peneča vina in ta niso v skladu s tem, kar delajo, kljub veliki popularnosti penečih vin vseh vrst zadnjih deset let v Sloveniji. »Peneča vina so zame najbolj tehnična vina, za nego katerih je potrebno veliko znanja. Njihova kakovost se v Sloveniji izboljšuje, a je še daleč od mednarodnih standardov kakovosti.«

Na vprašanje, kaj je spremenila mlajša generacija na kmetiji primerjavi z njegovim očetom, pa Matija pojasni:

Oče je stekleničil v glavnem litrske steklenice in le 30 % buteljk za podajo na domačem trgu. Sedaj stekleničimo 95 % vin v buteljkah, preostanek pa v litrskih steklenicah za prodajo nekaj stalnim kupcem. Večino – okrog 80 % vin prodamo v slovenskem gostinstvu prek največjega slovenskega distributerja, ostalo pa v svojem baru in na dvorišču. Hkrati se zadnja leta usmerjamo na tuje trge, zato smo šli skozi stilsko evolucijo vin. Sedaj želimo kletariti vina s pečatom terroirja. Razlika v kakovosti je občutna že v mladih vinih in prihaja iz vinogradov, ležanje na kvasovkah pa vina harmonizira. Toda za spremembo kakovosti vin so se zgodile največje spremembe v vinogradih, ne v kleti,« predstavi Matija.

Povprečno so vinogradi stari 23 let, na Plešivici je njihova lega za frankinjo najvišje kakovosti pod etiketo vrbanjka. Vinogradi so tukaj na lapornato-glinenih tleh, v nekaterih drugih predelih Bele krajine v Drašičih in Vidošičih pa je osnova opoka, podobno kot v Burgundiji. Vinogradi so zatravljeni, vsako drugo vrsto travo mulčijo, letos so škropili sedemkrat. Vsi trte so na enošparonski vzgoji, pridelek za vina najvišje kakovosti pa okrog kilogram po trti.

OD KLASIKE DO »SINGLE VINEYARD«

Šukljetovi pridelujejo vina treh linij oz. kakovostnih kategorij. V prvi so klasična sadna, sveža letniška modra frankinja, bela zvrst ciao belo ter rose iz modre frankinje. Sledita bolj kompleksni vini kot rezultat terroirske selekcije: modra frankinja lodoma iz leg Lokvica in »doma« ter zvrst belo 140 iz renskega rizlinga in kernerja. Vino je bogatejše, a še vedno s prijetno svežino. Vrh kakovostne piramide predstavlja modra frankinja vrbanjka pod oznako »single vineyarde« iz osrednjega dela lege Plešivica na ilovnato-apnenčastih tleh. Vrenje celih jagod poteka 25 dni v odprtih kadeh, po biološkem razkisu pa zori eno leto v nerjaveči posodi in še eno leto v rabljenih barikih in 500-litrskih sodčkih iz francoskega hrasta. V steklenicah je nefiltrirano. Pod imenom Lozice pa je single vineyard sauvignon, ki zori polet na grobih drožeh in po pretoku še dodatne tri mesece v nerjaveči posodi.

VELIK NESPORAZUM O EKOLOŠKIH VINIH V SLOVENIJI

»Ko smo opustili herbicide, se je začelo vračati v prst življenje. To je vidno tudi pri rasti in trte in kakovosti grozdja in flore v vinogradu. Vinogradi so že nastavljeni tako, da redčenje grozdja ni potrebno. Zadnji dve leti jih preusmerjamo v ekološko pridelavo, prvo ekološko vino bo torej letnik 2023. Na domačem trgu nas pivci poznajo in na srečo vina prodajamo zelo dobro, toda v tujini nas ne more vsak kupec poznati po filozofiji pridelave, zato je na steklenici pomembna etiketa za ekološko pridelavo. Vendar pa samo zaradi prehoda v ekološko pridelavo nismo spreminjali načina kletarjenja in sloga vina,« odločitev za »zeleno« pridelavo utemelji Matija.

Njegov svak dr. Antallick pa pojasni smernice na tem področju Sloveniji, v svoji domovini in širše. »Na področju ekološkega vinogradništva vin vlada v Sloveniji velika zmeda v razumevanju, kaj so ekološka, biodinamična in naravna vina. V zadnjem obdobju se vse vrti okrog maceracije, morda je v Sloveniji prevladal ta pristop, ker je pridelava teh vin zelo majhna in domač trg zelo omejen, za večjo prepoznavnost na tujih trgih pa je potrebna neka vrsta edinstvenosti, ne le v smislu terroirja, temveč pristopa pri kletarjenju. Le manjši delež vin iz ekološke pridelave pa je v svetu maceriran.

Toda ključen v ekološki pridelavi ni stik grozdnega soka z jagodnimi kožicami, temveč obdelava, ki izboljšuje rodovitnost prsti. Če vinogradnik dobro skrbi za prst, bo zadovoljna tudi trta in se bo to poznalo tudi na kakovosti vin. Vinograd pa bo bolj prilagojen svojemu naravnemu okolju in bolj odporen na vodni stres ter bolezni, manjša pa bo tudi poraba sredstev za varstvo rastlin. 

V Franciji se je zato v primerjavi s 15 let nazaj pogled na ekološko pridelavo v celoti spremenil. Če ta na začetku ni bila najbolje sprejeta, se vinogradniki sedaj zanjo odločajo ne z vidika trga, temveč z vidika kakovosti prsti. V Bordeauxu se je vanjo vključilo kar nekaj priznanih vinarskih hiš, podobno v dolini reke Loare in Rone.

V regiji, kot je Burgundija, kjer nimajo težav s prodajo vin, pa se odločajo za vstop v eko, ker je osnova višja kakovost vin, in to je pomembna razlika, seveda pa obstajajo območja, kjer se za to odločajo zaradi trga. Ekološka pridelava je pomembna zlasti pri mladih generacijah pivcev, ki so okoljsko ozaveščene, okoljsko vprašanje pa je zanje najvišje na lestvici vrednot. Ob ekološki pa prihaja vse bolj v ospredje znanstveno utemeljena nova, regenerativna metoda kmetovanja. Vanjo se vključuje vedno več vinarskih hiš v Bordeauxu, kjer obstaja že sklad za to obliko obdelave, utemeljitelj regenerativne pridelave pa je dr. Jamie Goode.

DOLGA POT DO VIŠJIH CEN

Matija prevzame besedo s temo, ki pripelje do razumevanja njihovih ambicij pri modri frankinji. »V Beli krajini, kjer se še vedno proda večina litrskih steklenic, ne prodam skoraj nič, in ko sem prevzel kmetijo, sem se odločil, da moramo ustvariti vina z višjo dodano vrednostjo. Zato sva s Katjo vzela v najem vinski bar v Ljubljani, da pospešimo gradnjo blagovne znamke Šuklje. V našem baru sedaj ponujamo 500 vinskih etiket iz celega sveta, od Japonske do Južne Amerike že pet let, preživeli smo tudi koronsko obdobje. Naših vin v njem ne dajemo v ospredje, za vina med 20 in 30 evri pa je potrebno delati tudi na tujih trgih. Če želiš biti poznan kot dober vinar v Sloveniji, moraš biti prepoznan tudi v tujini, ker te slovenski trg potem bolj ceni.«

Toda pot do višjih cen je dolga, nadaljuje dialog Gulliaume Antallick. Vrbanjko kot modro frankinjo najvišje kakovosti smo pred desetletjem prodajali po osem evrov za buteljko, sedaj dosega ceno med 25 in 30 evrov. Prek festivala modrih frankinj v Sevnici pa smo začeli ugotavljati, da modri frankinji primanjkuje večja prepoznavnost in da je še vedno podcenjeno vino. Seveda so izboljšave povezane tudi z naložbami v klet, opremo, toda najprej je treba imeti vizijo, kje želiš biti, da temu slediš, česar veliko vinarjev nima. Na našem posestvu nismo vlagali izjemno veliko sredstev v opremo, temveč smo bili sposobni izboljšati vina, ker smo si zastavili in se osredotočili na smer dela. Seveda pa je treba vina tudi prodati in se usmeriti na kupce, ki so visoko kakovost pripravljeni plačati. Za to, da pridobiš širino duha, pa je treba potovati v tujino, kjer pridobiš vedenje, katero smer ubrati in kaj bi morali promovirati doma. Ko sva se s Katjo leta 2016 vrnila iz Južne Afrike, sva vedela, da je modra frankinja naše najboljše vino, zato smo šli vsi trije k najboljšim pridelovalcem na Gradiščanskem in preverili, kaj se dogaja tam. Seveda pa ne gre za kopiranje, saj imamo popolnoma različne terroirske pogoje.«

MODRA FRANKINJA KOT DEDIŠČINA IN IZZIV VSEH SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV

Avstrijski vinarji so naredili preboj s to potrjeno slovensko sorto v ZDA v zadnjih 15 letih, saj jo na ameriškem trgu stalno prodaja med 30 in 40 najboljših vinarjev. Ta sorta je skupna dediščina celotne osrednje Evrope, njena največja pridelovalka je Madžarska s 7543 hektarji in druga Avstrija z 2630 hektarji. To vino pa je tudi v mednarodnem trendu lažjih rdečih sadnih, sočnih vin, ki so pri pivcih zelo modna, se strinja dr. Antallick.

»Modra frankinja je regionalna sorta z regionalnimi posebnostmi in s slabšo prepoznavnostjo na mednarodnih trgih, a še na primer v Veliki Britaniji še vedno bolj kot rebula, ker jo prideluje celotna srednja Evropa. Pivci sprašujejo po takšnih rdečih vinih z nižjim alkoholom, sadnostjo in sočnostjo, in ne več po barikiranih, kot je prevladovalo pred 20 leti. To je razlog, da verjamem v modro frankinjo, obstajajo pa njeni zelo različni slogi, od lažjih pitnih vin do težjih, rustikalnih. Na našem posestvu smo v letu 2018 prvič stekleničili frankinjo lodoma – iz lege Lokvica in Doma. Pridelovalci so kakovost te sorte v Sloveniji izjemno izboljšali, vendar je še kar precej prostora za napredek in izboljšavo sloga vina.«

Za uspešno po promocijo na trgu pa je potrebno najprej povabiti novinarje in strokovnjake in šele pozneje vinske trgovce. To so letos naredili z mednarodno strokovno konferenco o modri frankinji v Sevnici, katere cilj je bil predvsem povezati vrhunske vinarje in strokovnjake. Z Matijo pa sta svojo frankinjo predstavila letos oktobra na dogodku Blue of the Danube v Londonu, kjer so se predstavili pridelovalci rdečih vin iz celotne srednje Evrope, med njimi je prevladovala prav modra frankinja.

Družinska vinarska smer je mlada generacija torej začrtala- vinom v tujino, doma pa v naložbo s povečanjem kleti z degustacijsko sobo. Sedanjo tehnološko klet bodo namenili samo zorenju vin, v zgornjem delu pa dozidali prostor za prevzem grozdja in tehnološko klet ter degustacijsko sobo. Matija ocenjuje, da bodo projekt začeli prihodnje leto in ga do 2024 končali.

  Matija Šuklje dela v vinogradih, kleti in v vinskem baru v Ljubljani