Istrski teran je s primernim načinom dela v kleti in vinogradih, na zanj pravi, rdeči zemlji in potrpežljivostjo v kleti izjemno in veliko vino, kar že tri desetletja dokazuje vinarska hiša Coronica iz  vasi Koreniki pri Umagu. Prve steklenice iz te kleti so prišle na svetlo leta 1993 in njihov kletar Moreno Coronica je vmes vseskozi verjel v potencial tega vina, ki je kar nekaj let razdvajalo Slovenijo in Hrvaško. Zato velja za očeta novodobnega terana na Hrvaškem. S povabilom  vinskim strokovnjakom, sommelierjem  in novinarjem iz Hrvaške, Evrope in Kanade  v začetku maja na veliko vertikalo istrskega kralja od letnika 2015 do  letnika 1997, je dobil ponovno potrditve tujih, da spada to vino med velika svetovna vina.

 Predstavljena vina so potrdila njegovo mnenje, da  je malvazija prva istrska vizitka, medtem ko predstavljajo starani terani na oltar tamkajšnjega vinarstva. Vino, ki je v preteklosti dajalo Istranom moč za delo, neguje sedaj dobrih sto istrskih vinarjev, toda  samo Coronica je znana kot hiša velikih ( gran) teranov, kar se je izkazalo v retrospektivi letnikov na degustaciji.

Najmlajši teran, letnika 2015 , ki je osvojil tudi zlato na londonskem Decanterju, in letnik 2011 sta ta hip za pitje še (pre)mlada. Po zorenju v lesenem sodu sta namreč še zelo tanična, zato pa že sedaj nakazujeta desetletni ali celo več desetletni potencial. Podobno mladost in ne marsikdaj že zrelih 13 let se izraža tudi v letniku 2009, bogatem z aromami višenj, češenj in malin, a hkrati s prisotnostjo že razvitih terciarnih arom po tobaku, začimbami in temni čokoladi. V letniku 2008 je poleg višenj prisotna še aroma vanilije in nekoliko višji, a lepo vključen alkohol. Leto starejši 2007 pa je z aromami slive že zmehčan in nared za pitje. Letnik 2007 pa je bil v vinski kleti prelomnica, ko je začel Moreno kletariti sodobnejši slog vina, v kleti pa že dlje časa sodeluje z italijanskim strokovnjakom Aldom Vencom. Vsi trije letniki, 2007, 2008 in 2009 pa so sedaj v vrhunski formi, a jih žal ni na voljo v gostinstvu, je dejala najboljša hrvaška sommelierka Daniela Kramarić.

Starejša letinika terana 2000 in 2001 spadata zato z dolgo maceracijo in zorenjem v hrastovem sodu med tradicionalnejšo, bolj robustno, malce manj pitno različico istrskega rubinastega kralja. Z  njegovo zrelost jo pa so na planem že terciarne arome črnega jagodičevja in zelišč, npr. timijana. Vrhunec dogodka pa je bila predstavitev terana 1997, ki se je izkazal z nepričakovano  svežino in s tem potrdil da je lahko teran brezčasno vino.

Hrvaški strokovnjak za vina Sašo Špiranac je zato dodal, da je teran vrhunske kakovosti tako kot mlado ali kot odležano vino. S svojimi lastnostmi pa ima bodočnost tudi v Kanadi, je prepričan John Szabo, vinski svetovalec iz Kanade.

Predaja dediščine, ne vinogradov

Ozadje in bistvo rdeče tekoče zgodbe se skriva na veliki, legi za teran Bosco Grando, drugi del pa v izjemnem posluhu gospodarja za to sorto, ki zahteva veliko več dela kot druge vinske sorte grozdja. Teranu so predani kljub temu, da predstavlja samo petino pridelka, približno desetino predstavljajo druge rdeče sorte, z 70 odstotkov pa prevladuje malvazija. Trte terana so posajene na rdeči zemlji z belim apnencem, le 2,5 km od morja, značilnosti doda tudi izhlapevanje joda v zraku. Vinograde obdelujejo na biodinamični način, brez sintetičnih gnojil in zaščitnih sredstev, vendar pa ne želi jo nikakršnih certifikatov. Le skromen pridelek povprečno 1 kg- do 1,5 kilograma po trti daje bogata vina, sposobna dolgega zorenja. Zato so v vinogradih maja že izvajali prvo pletev mladic. Bogata ozelenitev pa zagotavlja obilo humusa in rahlo prst.

 » Teran j v vinogradih izjemno občutljiva, razlike v kakovosti pa opazne že na 100 ali 200-metrski razdalji, zato sem trte iz posameznih manj ugodnih leg premikal. In medtem ko sem spreminjal vinograde in vino, je teran spreminjal tudi mene. Delamo na način naših prednikov, ker želimo imeti kozarcu čim več »čistega” vina, zemlje pa nismo dobili, temveč nasledili in jo želimo prepustiti našim otrokom takšno, da bodo lahko živeli v sožitju z naravo, je povzel bistvo svojega dela gospodar Moreno.

Večino vin Coronica kupijo hrvaški pivci, v izvozu – od Balkana do držav Beneluksa- jih prodajo le 15 odstotkov. Glede na to, da imajo izjemno lepo urejeno celotno kmetijo z degustacijskimi prostori in gostinsko ponudbo, jih prodajo vse več na dvorišču, kjer se jim je prodaja povečala tudi zadnji dve koronski leti.