Družina Debevc iz Žerovnice pri Grahovem živi na idiličnem koščku narave ob Cerkniškem jezeru. Gospodar Matjaž poudari, da je ostala takšna predvsem zato, ker skoraj nihče v teh krajih ne živi več samo od kmetijstva, temveč obdelujejo zemljo v glavnem za lastno samooskrbo. Če bi se s kmetijstvom preživljali, pa bi morali kmetovati veliko bolj intenzivno. Debevčevi so najbolj znani po mizarstvu, ki ga vodi Matjaž, žena Fanči je zaposlena v Ljubljani, sin Martin pa študira elektroniko.

Na kmetiji, ki po pisnih virih izvira že iz leta 1843, neuradno pa že od srednjega veka, je Kmečki glas naročil stari oče takoj po 2. vojni. Sedaj ga najbolj zvesto prebira Albina, partnerka Matjaževega že preminulega očeta. Pri skoraj 90 letih še vedno v celoti sama reši vso križanko. »Možgani mi še vedno dobro delajo, najraje pa se ukvarjam z rožami,« pove Albina.

OBNAVLJAJO MLINE IN ŽAGE
Poleg tega, da izdelujejo pohištvo po meri in predvsem unikatne izdelke, se v mizarstvu Debevc ukvarjajo s prav posebno dejavnostjo, ki je v državi skoraj nihče več ne obvlada – to je oživljanje mlinov in žag. Večina prenov poteka v sklopu projektov prenove kulturne dediščine pod okriljem različnih ustanov. Glede na to, da je bil tudi na njihovi kmetiji ob Žerovniščici nekoč mlin, je prišlo veselje do tega dela do Matjaža skoraj kot »klic usode«.
»Kmetija je bila v osnovi vodni mlin z žago. Ko sem bil še otrok, smo na kmetiji še aktivno mleli žita, vendar je bilo le-teh vse manj, mlin je postal nedonosen in dotrajan. Sedaj ga prenavljamo, a samo zunanjost, notranjost ne bo več delovala. Nazadnje sem prenavljal mlin v Škocjanu na Dolenjskem, pred tem pa v Ormožu, Robanovem kotu, Zgornji Radovni ter Koštaboni. S prenovami sem se začel ukvarjati po naključju, saj sem bil najprej zaposlen v vzorči delavnici v cerkniškem Brestu. Na prigovarjanje kustosinje iz Bistre, ki je začela zahajati v našo mizarsko delavnico, sem postavil mlin v Bistri pri Vrhniki, ker so zelo težko dobili mojstre. Zato sem leta 1991 odprl svoj s. p. Načrtov pri takšnih starih objektih ni, zato se je treba znajti sproti. Posebnosti in značilnosti vsakega objekta vidimo in preverimo z mojimi zaposlenimi že na terenu. Če je treba, se projektno povežemo z drugimi mojstri. Po navadi zobnike, kolesa in del objekta sestavimo doma, del pa na terenu. Po Sloveniji se na tem področju nekaj prenavlja, projekti pa so vredni od 15.000 do 100.000 evrov. Les za izdelavo mlinov pa je težko kupiti, uporabljajo se črni dren, črni gaber, jesen, ki mora rasti v vodi. In ker to ni komercialni les, ni cenjen. Tako sedim sedaj na dveh stolčkih, a je vprašanje, kateri od teh dveh je sedaj hobi – mizarstvo ali kmetovanje,« je hudomušen Matjaž in pokaže cike na travniku.

CIKE SO TRPEŽNE IN SKROMNE
V kmetijskem delu na 20-hektarski ekološki kmetiji je glavna prireja avtohtonih cik, ki so zelo trpežne in ne zahtevajo tako kakovostne krme kot npr. molznice. Na površinah presahlega Cerkniškega jezera kmetje namreč poleti kosijo travo; tudi Debevčevi imajo tam večino površin. Vendar je slabše kakovosti in najbolj primerna za steljo. Toda glavni razlog, da so zadnja štiri leta na kmetiji cike, ni bila slabša krma, temveč nekaj poginov pred nekaj leti v mešani čredi limuzink in simentalk. Teh so imeli le osem, sedaj pa imajo 18 glav, in sicer osem krav dojilj, ostalo pa podmladek. Vse živali so na prostem celo leto, ker se lahko prosto gibljejo v izpustu pred hlevom, obenem jim je vseskozi na voljo krma. Število cik so v zadnjem obdobju celo povečali, ker z njimi ni večjih težav in dela, za pridelavo krme pa imajo ustrezno mehanizacijo.
»Za ekološko kmetijstvo sem se pred 13 leti odločil delno zaradi subvencij, v glavnem pa zato, ker je brez sintetičnih gnojil kmetoval že moj oče in takšno zemljo želim ohraniti,« pojasni Matjaž. Krmijo jim izključno seno, pripravljajo pa še senažo. Ker načrtujejo vstop v shemo seneno meso, jih želijo krmiti še z večjim deležem suhe krme. Fanči in mož imata oba rada, da so okrog hiše živali in se nekaj dogaja, njej pa so živali po delu v pisarni protistresna terapija v naravi. Od doma gredo mlade živali za nadaljnjo rejo pri osmih mesecih ali pa jih prodajo za meso. Prvi cilj pa ni največja teža, temveč kakovostno meso za stranke in zase. In to se je, odkar živali niso več v hlevu, izboljšalo, povesta in dodajata, da ima s kmetovanjem, zlasti z živalmi, veliko veselja tudi sin Martin. »Ta je rojen kmet, loti se vsakega dela. Zato imamo naslednika, ki pa bo – kot večina – kmetoval ob službi,« pravi Fanči.

NOTRANJSKI PARK SOBIVA S KMETI
»Narava na našem območju je še živa, potok pred hišo sicer nekoliko manj, odkar imamo centralno čistilno napravo na Bloški planoti. Riba mi več pomeni v potoku kot v ponvi. V preteklosti je bilo za to območje značilno, da so se kmetje med seboj dogovarjali za kolobar in imeli na enem delu vasi vsi enak pridelek. Na območju Cerkniškega jezera smo navajeni živeti z omejitvami, kot jih prinašajo poplavljene površine. Smo v celoti na območju Notranjskega parka, vsa naša zemljišča so tudi v Naturi 2000. Dodatne omejitve povzročajo razdrobljene površine – na 17 hektarjih imamo kar 54 GERK-ov – ter ekološki način kmetovanja.
Na delu travnikov imamo omejitve košnje zaradi ptiča kosca. Že utečeno prejmemo od ARSKTRP vsako leto obvestilo, kdaj lahko kosimo določeno parcelo. Del površin ne smemo kositi do 15. julija, del pa do 1. avgusta. Se mi je pa že zgodilo, da sem imel dovoljenje za košnjo določenega GERK-a, a sem na parceli naletel na kosca in samo dvignil kosilnico ter odšel domov. Kosec je namreč zelo poseben ptič, ki ne leti in beži vedno v travo, in ne na čistino. Če sem ga opazil na parceli, sem namerno počakal s košnjo še dva tedna. Kosec je pač živo bijte in se ne drži samo na označeni parceli.«

»Radi bi povečali pridelavo žit, sedaj jih imamo samo 0,8 hektarja, toda zaradi omejitve preoravanja trajnega travinja (ukrep OTT) travnikov ne smem preorati. Notranjski park ve, da mora sobivati s kmeti, zato nas pri težavah s predvidenimi omejujočimi ukrepi v okviru Nature 2000 podpira. Težave pa nam dela država in jemlje voljo do kmetovanja še tistim, ki vztrajamo,« skleneta Fanči in Matjaž Debevc.