Slovenski ekološki kmetje imajo le eno združenje – Zvezo združenj ekoloških društev Slovenije (ZDEKS), katerega članstvo ostaja zadnja leta približno enako, okrog 400 od nekaj nad 3700 slovenskih ekoloških kmetij v državi. Tudi v ZDEKS se članstvo stara, mladi pa mednje ne vstopajo, pravi Marija Marinček, po zadnjih volitvah ponovno predsednica ZDEKS. To ji je, doda, dobro znano, saj je podobno na njeni kmetiji, kjer se je z že zaposlenima otrokoma dogovorila, da to vprašanje uredijo do konca tega programskega obdobja kmetijske politike.

Po enoletnem premoru je združenje, ki ga je vodila že dolga leta pred tem, prevzela od Aleša Fisterja, od katerega vso energijo zahtevata kmetija in mlada družina, ostal pa je podpredsednik.

»Delo v ZDEKS, v glavnem z razpisi in drugo birokracijo, zahteva veliko časa. Samo nekaj sestankov kmetov na leto je premalo za aktivno vodenje sektorja, zato smo se na zvezi organizirali drugače. In dokler ne bomo imeli nekoga zaposlenega redno vsaj za štiri ure, o čemer se sedaj dogovarjamo z MKGP, se zahtevnejših projektov ne bomo mogli lotiti. Optimizem v sektorju pada, kmetje sami brez podpore politike premikov ne moremo narediti, ker so razmere vse prej kot optimistične v celotnem kmetijstvu. Spremembe v zvezi z Zelenim dogovorom na evropski ravni premikajo stvari na slabše. Nisem več optimist, z vsakim novim kmetijskim ministrom se moramo pogajati za nove pogoje dela tako za ZDEKS kot ekološke kmetije,« pojasni, kaj otežuje napredek sektorja.

V prejšnjem programskem obdobju je bilo ekološkemu kmetovanju namenjenih štiri milijone evrov, a so nam dva milijona vzeli za gorske kmetije. Bilo je veliko vlog, denarja pa bistveno premalo in na podlagi tega bi lahko za to programsko obdobje načrtovali podpore za ekološko kmetovanje drugače. Vse ostale podpore v tem sektorju so se za obdobje skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 malo povečale, za travinje pa so se iz 156 evrov zvišale le za tri evre, na 159 evrov na hektar, kar je toliko kot nič. Le-te podpore so namenjene v glavnem hribovskim in gorske kmetijam in ne glede na to, da na njih prevladuje živinoreja, so izjemno pomembne z vidika ohranjanja krajine in poseljenosti.

V Sloveniji manjka koncept razvoja ekološkega kmetovanja. Akcijski načrt ekološkega kmetovanja imamo (ANEK), a se na zastavljenih ciljih nič ne dela,« je kritična v drugem programskem letu SKP 2023–2027 predsednica ZDEKS Marija Marinček.

IZOBRAŽEVANJE USPEŠNO, VEČ PREUSMERITEV DOSLEJ LE PRI ČEBELARJIH

Največji izziv novega programskega obdobja so za slovenski ekološki sektor na prvi, pridelovalni stopnji zastavljeni cilj – povečanje deleža ekoloških kmetij iz sedanjih 11 na 17 %. K temu naj bi pripomoglo predvsem izobraževanje konvencionalnih kmetov. Ekološki način kmetovanja zahteva namreč več znanja, izkušenj in potrpežljivosti, da začnejo kmetje zaupati sebi in naravi. Za preusmeritev kmetij in uradno certifikacijo se po navadi gospodarji odločijo šele po nekaj letih preizkušanja na svoji kmetiji. Zato so lani v ZDEKS namenili največ energije izobraževanjem, za katera so pridobili sredstva na razpisu Podnebnega sklada pri Ministrstvu za naravne vire, prostor in energijo. Razpis je bil objavljen z zamudo, partnerji pri izvedbi izobraževanj: KGZS, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, ZDEKS in Čebelarska zveza Slovenije, so pridobili 400.000 evrov.

Ker so začeli z aktivnostmi sredi pridelovalne sezone avgusta lani, so morali z izvedbo izobraževanj zelo hiteti. Kljub temu so jih do konca podaljšanega izvedbenega roka, aprila letos, izvedli uspešno. Nekaj težav pa je bilo v komunikaciji med izvajalci izobraževanj. »Delavnice iz vseh kmetijskih dejavnosti, spletna predavanja in ogledov dobrih praks v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji so pritegnili 733 slušateljev. Prvega julija letos je načrtovana objava še enega javnega naročila za izvedbo izobraževanj do konca letošnjega leta in zatem januarja za leto 2025. Glede na potrebe bo vsekakor poudarek na izobraževanjih o pridelavi zelenjave, trženju in predelave. Ker je v Slovenji za zadnji dve področji premalo strokovnjakov, bomo vključili tudi tuje,« predstavi načrte Marinčkova in doda, da se je za slovenske pogoje zelo dobro učiti od kolegov v Avstriji in jih je vredno posnemati, ker imajo zelo podobne podnebne razmere.

Izkušnje iz Nemčije pa je že težje prenesti zaradi drugačne zakonodaje na drugih področjih. Pri eko kmetih v sosednjih državah so slovenski lahko primerjali, da imajo na voljo veliko več ekoloških sredstev za varstvo rastlin, ki jih v Sloveniji ni mogoče dobiti. »Vprašanja o tem so zato kasneje naslovili na odgovorne uradnike v Sloveniji in dobili dogovor, da je glavni problem registracija le-teh. Za manjše količine, kot jih potrebuje slovenski trg, velike proizvajalke niso zainteresirane. Toda zlasti če bomo želeli pridelati več ekološke zelenjave, bomo morali delati na reševanju težav s sredstvi za varstvo rastlin. Pridelava zelenjave bo tudi ena od osrednjih tem v nadaljevanju programa izobraževanj,« poudari predsednica eko združenja, tudi sama pridelovalka zelenjave.

»Tudi konvencionalni kmetje bodo enkrat morali spregledati, da bo treba delati drugače. Prepričana sem, da vse, kar delamo na zemlji, vpliva na zdravje ljudi in podnebne spremembe, zato se planet Zemlja temu upira.

Del načrta za pospeševanje ekološkega kmetijstva je bila tudi izvedba 250 preusmeritvenih načrtov za konvencionalne kmetije, pripravili so jih kmetijski svetovalci na KGZS. Toda koliko od vključenih kmetij se je preusmerilo, še ni znano, saj je bil rok za vključitev v eko certifikacijo podaljšan do 15. aprila. Uspešni pa so bili pri preusmeritvah v vrstah čebelarjev, število ekoloških čebelarjev se je po izobraževanjih povečalo iz 45 na 113.

TEŽKO JE NAČRTOVATI BREZ DENARJA

Ena od še vedno zelenih tem med eko kmeti in ZDEKS je priprava nove blagovne znamke za trženje pridelkov in izdelkov s slovenskih ekoloških kmetij. Žal ostaja ZDEKS tukaj zaradi nerazrešenih finančnih razmer še vedno ujetnik propadlega projekta in blagovne znamke Biodar.

»Upravni odbor se temu vprašanju posveča, vendar smo ugotovili, da za izvedbo priprave nove blagovne znamke nimamo financ in kadra. Veliko kmetij je med tem razvilo svoje blagovne znamke. Delamo na tem, da pridobimo nekaj sredstev na javnem razpisu za nevladne kmetijske organizacije, s katerimi bi zaposlili vsaj eno delovno moč za polovični delovni čas. Težko je načrtovati brez denarja. Tudi občinskih razpisov za kmetijstvo še ni bilo. Veliko nam pomeni promocijska akcija Ekološko in lokalno je idealno, vendar pa je zanjo namenjenih samo 131.000 evrov na leto. Zato se izvaja samo dva meseca v letu, letos v septembru in oktobru, kar je premalo. Avgusta in septembra imamo predvidenih tudi vrsto svojih dogodkov, ekološko tržnico v prostorih kmetijskega ministrstva v Ljubljani, sodelovali bomo na Agri v Gornji Radgoni in na sejmu Narava zdravje ter obeležili 23. 9. in 22. 11. kot evropski oz. svetovni dan ekološkega kmetovanja,« sklene Marija Marinček.

Marija Marinček obdeluje z družino v Dolenjih Selcah pri Dobrniču na Dolenjskem manjšo mešano kmetijo. Glavni pridelki so 40 vrst zelenjave, nekaj žit, na travnikih je nekaj repov cikastega goveda. V ekološko certificiranje je kmetija vključena od leta 1999. Dvanajst let je Marija prodajala zelenjavo na novomeški tržnici, sedaj pa ima stranke v glavnem v Ljubljani in na dvorišču. Zelo jo moti, da v količine pridelane eko hrane niso vključene količine, ki jih pridelajo ekološke kmetije zase. Ker je njeni družini pomembno varovanje okolja, zdravja ljudi in živali, preusmeritev v ekološko kmetovanje ni bila težka.

EKO V ŠOLE IN JAVNE ZAVODE

S projektom Pravica do zdravja na krožniku izvaja letos ZDEKS aktivnosti za spremembo zakonodaje o zelenem javnem naročanju hrane in omogočanje trajnostne prehrane ranljivim skupinam prebivalstva. V tem okviru se zavzemajo tudi za uvedbo predmeta ekološko kmetovanje v izobraževalne programe od osnovnih šol do fakultet, zlasti pa v srednje kmetijske šole, ker ga ni doslej vključila še nobena. Tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani lahko študentje izberejo ekološko kmetovanje še vedno samo kot izbirni predmet.