Da bi ohranili svoja kmetijska gospodarstva, so kmetje prisiljeni vlagati v nove naložbe na vse krajše presledke. Dolgoročne posledice so povečevanje pridelave in padanje cen, piše nemški kmetijski mesečnik Agrarheute. 

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je kmetijski ekonomist Willard Cochrane opisal tehnološko »dirkalno stezo« kmetov, in glede tega se ni nič spremenilo. Kmetje potrebujejo veliko denarja za gradnjo sodobnih hlevov in nakup strojev. In zahtevani zneski se iz leta v leto povečujejo.

Po Cochraneu so dolgoročne posledice povečevanje pridelave in padanje cen, od česar imajo koristi porabniki. Toda bistvo je, da kmetje zaslužijo manj. To izgubo dohodka poskušajo nadomestiti z nadaljnjim povečevanjem pridelave. Ta dirkalna steza, ki jo je opisal Cochrane, je medtem postala kot » vrtljivo kolo za hrčke« za številne kmete.

Kdor ima denar, vlaga in povečuje učinkovitost svojega poslovanja, da bi lahko na koncu še naprej vlagal in postal še učinkovitejši. Če skupne kmetijske naložbe postavimo v razmerje do delovnih mest, stane vsako delovno mesto v kmetijskem sektorju zdaj skoraj 600.000 evrov. Zaradi tega je kmetijstvo eden najbolj kapitalsko intenzivnih sektorjev v nemškem gospodarstvu.

Za primerjavo: V celotnem nemškem gospodarstvu je vloženega kapitala okoli 450.000 evrov na delavca, v industriji 330.000 evrov, v maloprodaji pa 145.000 evrov. Kljub ogromnim kapitalskim vložkom so kmetije v primerjavi s komercialnimi podjetji dobro financirane- sedanji delež dolga je le okoli 30-odstoten.

To pomeni, da je razmerje med lastniškim kapitalom in dolgom v kmetijstvu popolnoma obrnjeno v primerjavi z drugimi dejavnostmi.Kljub temu se zaloga zunanjega kapitala v nemškem kmetijstvu in gozdarstvu še naprej povečuje. In izzivi ne postajajo nič manjši, bodisi politični, bodisi gospodarski.

Razpoloženje nemških kmetov se je močno poslabšalo

To potrjuje tudi ekonomski barometer nemškega Združenja kmetov iz jeseni 2021. Glede na to se je razpoloženje med nemškimi kmeti v zadnjem času močno poslabšalo. Predsednik nemškega združenja kmetov Joachim Rukwied vidi vzroke predvsem v nejasnih političnih in zakonodajnih okvirnih razmerah, na nekaterih področjih pa tudi zaradi razmer na trgu. »Predvsem prašičerejci so v položaju, ki ogroža njihov obstoj. Škodljiva mešanica afriške prašičje kuge in korone je povzročila hudo cenovno krizo na trgu prašičev.”

Vedno nove zahteve
Poleg tega obstajajo družbene zahteva po preusmeritvi živinoreje, zaradi katerih kmetom zavrača dovoljenja neustrezna gradbena in okoljska zakonodaja, ni nobene varnosti načrtovanja, opisuje predsednik kmetov. Naložbeni načrti kmetov ostajajo v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj nespremenjeni, večje je le zanimanje za nakup zemljišč. Deležk kmetov, ki sploh želijo vlagati, je le 30 odstotkov, kar ni optimistično.
Velika večina kmetov meni, da je v kmetijstvo vlaganj manj kot pred nekaj leti. Čeprav so gospodarski izzivi dejansko velikokrat večji – pomislite samo na zahteve zelenega dogovora ali ogromen pritisk na lastnike živali. Vendar pa kmetje kot odločilna razloga za nenaklonjenost vlaganju navajajo dve stvari: po eni strani nezadostno varnost načrtovanja in na drugi strani visoke zakonske zahteve. Če to ni sporočilo politiki-ampak ta bi morala najprej poslušati.