Vinogradniško-turistična kmetija Fleisinger, Spodnji Ivanjci

Turistična kmetija Fleisinger v Spodnjih Ivanjcih, v občini Gornja Radgona, ima za svojo dejavnost idealno lokacijo, saj je od avtoceste oddaljena samo dva kilometra. V zadnjem obdobju jih zato obišče več tujih gostov, ki se potepajo po Pomurju z avtomobili ali kolesi. Večina med njimi jih pride na pokušine vina, saj sta osnovni dejavnosti kmetije vinogradništvo in vinarstvo, v kateri je zaslutila družina perspektivno dejavnost na prelomu tisočletja.

Zvonko, ki se med trgatvijo še vedno vzpenja po cisternah, je vinograde razširil na dobrih 10 hektarjev. Kot glavne sorte je posadil laški in renski rizling, šipon, chardonnay, sivi pinot, aromatični sauvignon in rumeni muškat, avtohtono ranino ter od rdečih sort zweigelt, modri pinot in modro frankinjo. Hkrati je pod družinsko hišo uredil še manjši degustacijski prostor, ki pa je bil kmalu pretesen. Leta 2007 se je zato odločil, da bo opustil govedorejo in preuredil hlev v večji prostor za turistično dejavnost. Leta 2010 je bil tudi uradno nared za sprejem 60 gostov, ob njem pa so malo kasneje na kmetiji odprli še prostor za piknike, ki je v zavetju gozda in reke Ščavnice poleti nenehno zaseden. Večji pridelek grozdja pa je zahteval tudi večjo klet, ta je bila delno zgrajena leta 2003, dogradil pa jo je že sedanji gospodar sin Sandi, ki je prevzel kmetijo od očeta 2016.

Pobudnik preusmeritve mešane kmetije je bil gospodar Zvonko, ki jo je prevzel od očeta Karla leta 1997. Sprva se je z vinogradništvom ukvarjal še ljubiteljsko, prvi uspehi, kot je bil šampion za sauvignon leta 2001 na ocenjevanju Vino Slovenija v Gornji Radgoni, pa so ga spodbudili k intenzivnejšemu razvoju te dejavnosti.

Družina Fleisinger obdeluje 41 hektarjev zemljišč, pri čemer je 16 hektarjev vinogradov, ostalo so njive in travniki. V normalnem letniku pridelajo okrog 70.000 litrov vina. Vzporedna dejavnost je poljedelstvo, v kolobarju so pšenica, koruza, buče, tritikala in soja, večino poljščin pa prodajo. Na turistični kmetiji postrežejo ob svojih vinih narezke (meso iz tunke, salame iz damjakov), tradicionalno toplo hrano (bograč, enolončnice) in prleško gibanico. Kot dopolnilna dejavnost je registrirana predelava mesa, redijo 40 damjakov in 15 prašičev. Gostom lahko ponudijo še svoje bučno olje.

Vinogradi na zahtevnejših legah

Sandi je vinograde razširil še za štiri hektarje na sedanjih 16 hektarjev. V glavnem je dokupoval stare vinograde, ki so jih okoliški vinogradniki opustili. Stare trte v njih sedaj krči in sadi nove, naslednja obnova bo na 1,5 hektarja.

»Vinogradi so na štirinajstih lokacijah od Polic, Kapelskega Vrha, Janževega Vrha do Grabonoša in Cerkvenjaka na zahtevnejših legah. Nakloni so od 30 do 40 stopinj, na težji zemlji in npr. v Cerkvenjaku s kasnejšo vegetacijo. Prav tako so pogosto pozebe in toča. V njih ne prevladuje nobena sorta, ker je naše glavno vino bela zvrst. Vsi vinogradi so na vertikali, rodnost pa smo v zadnjem obdobju malo zvišali s prehodom iz enojnega na dvojni guyot. Že nekaj let smo v ukrepu KOPOP – mehanska obdelava tal brez herbicidov. V prihodnje pa se bom bolj posvetil še medvrstnim posevkom in zvišanju organske snovi v tleh. Ko je ravnovesje v trti, imaš namreč veliko manj dela tudi v kleti,« pravi Sandi sredi letošnje trgatve.

Strojna trgatev manj stresna

Včasih je bilo to veselo delo fizično zelo naporno, sedaj pa grozdja po trganju skorajda ni več videti. Letos so trgatev prvič na 13 hektarjih opravili strojno. Trgati so začeli 1. in zaključili 23. septembra. »Prve izkušnje so zelo pozitivne, stroj ne potrga zelenega, gnilega ali suhega grozdja. Storitev sem najel pri kolegu vinogradniku iz Bizeljskega, ki ima veliko povpraševanja za najem stroja. Ta pobere grozdje s hektarja – odvisno od terena – v dveh do treh urah, storitev pa stane 650 evrov na uro. Medvrstna širina vinogradov, ki jih bom obnavljal, bo zato prilagojena strojnemu trganju. Obenem pomeni strojna trgatev veliko manj stresa zlasti v nestabilnem vremenu, saj delo poteka hitreje. Najpomembneje z vidika kletarjenja pa je, da grozdje ne oksidira in je v eni uri po trganju v stiskalnici. Zjutraj je še hladno, čez dan pa že vroče, zato mora grozdje čim prej v hladilno posodo in čez pecljalnik in po flotaciji (ločitvi tekočih in trdnih delov) v cisterne na vrenje. Nekaj belih sort, odvisno od kakovosti letnika, pa tudi maceriram,« pojasni Sandi.

Ob letošnji trgatvi je bil veliko bolj zadovoljen kot dve predhodni leti. »Predlani je bilo deževje, lani smo imeli pozebo in točo. Na nekaterih legah smo pobrali le desetino pridelka, letos pa bo klet skoraj polna. Grozdje je bilo zelo dobre kakovosti, a ta je v veliki meri odvisna od lege, vsebovalo je od 75 do 100 ºOe sladkorja in povprečno 7 g/l skupih kislin ter ohranilo aromatičnost.«

Opazna rast kakovost vin

Klet Fleisinger je znana po tradicionalnih štajerskih aromatičnih vinih, osnova njihove kleti pa je bela zvrst, ki še vedno predstavlja 80 % vseh polnitev. V njej so že ob vrenju združene sorte laški in renski rizling, po koncu pa jih kletar »začini« še z aromatičnimi sortami. V buteljkah pa so sauvignon, rumeni muškat, sivi pinot in zweigelt.

Hišno ime si je klet Fleisinger zgradila s kakovostno belo zvrstjo, ki jo uspešno prodaja gostincem na Štajerskem. »Bela zvrst mora biti lahkotna in sveža. Zvesti ostajamo tradicionalnim štajerskim vinom, ki ohranjajo značilnost Radgonsko-Kapelskega okoliša oz. Slovenskih goric,« pravi Sandi, ki ima začrtano pot v trženju. Kakovost njihovih vin se zadnja leta namreč opazno vzpenja, kar potrjujejo tudi priznanja. Letos so prejeli zlati medalji na ocenjevanju Vino Slovenija za rumeni muškat in sauvignon. Temu ustrezno Sandi gradi trg, zato se je odločil za predstavitve svojih vin na številnih festivalih in prireditvah po državi, ki bodo konec leta. V preteklosti je bil že tudi na nemškem Proweinu. Zato opozarja, da bi se morali štajerski vinarji v trženju še bolj povezovati. Namesto tega pa opaža prav nasprotno, število vinarjev na nekaterih štajerskih dogodkih pada.

Pomemben tržni kanal za prodajo njihovih vin pa je turistična kmetija, kjer je v delo najbolj vpeta žena Jasna, pomagata pa ji tašča in mama. Sprejemajo le najavljene skupine, Jasna pa predstavi, da prihaja vse več tujih gostov, predvsem kolesarjev iz vse Evrope, medtem ko sodelovanje z okoliškimi toplicami še vedno šepa. Domači vinarji zato še vedno težko prodajajo vino v znanih toplicah v lokalnem okolju.