Vinarji ustvarijo zadnja dva meseca v letu več kot polovico letnega prometa, zato je zaprtje gostinskih lokalov zaradi koronavirusa povzročilo v sektorju izjemno krizo. Vinogradniki zelo zaskrbljeno pričakujejo začetek pridelovalne sezone, ko je treba plačati gnojila, škropiva in večji med njimi sezonske delavce. Na drugi strani opozarjajo, da je treba dostop do sredstev iz protikoronskih ukrepov omogočiti širšemu krogu pridelovalcev.

Tako kot v Evropi čutijo največje posledice zaprtja trga tudi v Sloveniji srednje veliki vinarji, oskrbovalci gostinskega sektorja, med njimi tudi ena sodobnejših slovenskih vinskih kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah. Predlani so prodali 60 % gostinstvu in 40 % trgovini, zadnja leta jim je zelo rasla prodaja na dvorišču. Direktor Silvo Žižek meni, da najbolj nastrada prvi v pridelovalni verigi. »Največja težava se bo pojavila v času trgatve – odločati se bomo morali, ali destilirati del izjemno kakovostnega letnika 2020 ali odkupiti grozdje novega letnika 2021. A to, da vinogradnikom najprej znižaš količino odkupljenega grozdja, potem odkupno ceno, na koncu pa odpoveš še pogodbo, enostavno ne gre. Leta smo gradili in vzpostavljali zaupanje z okoliškimi vinogradniki, povečali količino vina na 950.000 litrov (70 hektarjev obdelujejo sami, pri čemer jih 20 hektarjev čaka na obnovo) in trikrat povečali letni dohodek. Letnik 2019 je plačan, letnik 2020 bo plačan po obrokih do trgatve. Tržni kanali so se letos v celoti zaprli, tujih gostov na dvorišču lani ni bilo. Z zalogami nimamo težav, preostanek letnika 2019 bomo skušali čim prej prodati, sveža vina pa moramo imeti vedno na zalogi. Država se bo morala kmalu odločati o dodatnih ukrepih, destilacija za vinarje ni rešitev, s katero bi lahko preživeli.«

UVELJAVLJANJE FINANČNEGA NADOMESTILA ZARADI COVID-19

Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz ARSKTRP, je odločbo prejelo 1922 vinarjev, izplačanih je bilo 2,9 milijona evrov pomoči. V izračunih za dodelitev pomoči je bilo upoštevanih 6.865 hektarjev vinogradov (povprečje zadnjih treh let). Pri vlagateljih, ki so člani zadrug in imajo dolgoročne pogodbe za oddajo grozdja, sta bili pri izračunih za dodelitev podpore upoštevani dve tretjini njihovih površin, torej so zadružni upravičenci prejeli nekaj manj kot 629,21 evra na hektar.

 METLIŠKA ZADRUGA IZGUBLJA GOSTINCE

Manjša po količini, s povprečno 0,5 milijona litrov vina v letniku, zato pa še bolj odvisna od prodaje v gostinstvu, je KZ Metlika. »80 % našega letnega dohodka je odvisnega od gostinstva, saj ga ne oskrbujemo samo z vini, temveč smo specializirani za celotno ponudbo v gostinstvu. V lanskem letu pričakujemo zato vsaj 30 % nižji dohodek v primerjavi z letom 2019, ko smo ustvarili 62 milijonov evrov prihodka, iz 230 na 213 smo znižali tudi število zaposlenih. V gostinstvu prodamo več kot polovico vina, v trgovinah je bila prodaja boljša, začeli smo s spletno prodajo, kar malo blaži izpad v gostinstvu. V kleti pa imamo še del letnikov 2019 in 2018, ker smo v obilni letini odkupili kar za 70 % več grozdja. Za to vino smo imeli pripravljene trge v Avstriji, na Češkem in v BiH, nekaj nad 100.000 litrov smo ga dali zato v okviru evropskih ukrepov pomoči na destilacijo, odkupnih cen grozdja pa nismo nižali,« je predstavila Tatjana Malešič, direktorica KZ Metlika. Lani je bila v Beli krajini in na Dolenjskem huda spomladanska pozeba, lanskega vina imajo zato bistveno manj, le 350.000 litrov. Toda pomoč po površini so lahko koristili le pridelovalci, ki imajo več kot en hektar, večji del belokranjskih zadružnikov pa je majhnih. Na obzorju pa so posledice dolgotrajnega zaprtja – številni gostinski lokali bodo ostali zaprti.

 KRIZA BO IZČRPALA VINOGRADNIKE

Največja štajerska klet Puklavec Family Wines je bistveno manj odvisna od prodaje v gostinstvu, a tudi tukaj po seštevanju rezultatov lanskega leta direktor Mitja Herga pravi, da je izpad prodaje izjemen, čeprav jim je v trgovini tekla zelo dobro. »Prodaja v izvozu nam je pomagala, da smo leto 2020 sploh preživeli. Zelo slaba je bila v Veliki Britaniji, dobra pa na Poljskem in Nizozemskem. Na splošno imamo padec prodaje v gostinstvu in prek distributerjev, kjer je zaslužek največji, v primerjavi z letom 2019 od 45 do 50 %. Na slovenskem trgu v celoti, kjer smo več prisotni v trgovinah, je padec 15-odstoten. Prodaja buteljčnih vin v cenovnem razredu nad šest evrov je 40 % nižja, padec prodaje penin pa 20 %, saj konec leta ni bilo dogodkov. Za krizno destilacijo smo dali en milijon litrov vina in ga 2,8 milijona litrov skupaj z nekaterimi slovenskimi kletmi odpeljali na destilacijo v Italijo, kjer je niti ni bilo tako težko izpeljati. Sam ukrep pa ocenjujem kot ne najbolj primeren, saj bi lahko za to vino iztržili nekaj več kot 0,8 evra, kot je bilo plačano destilirano vino. Na drugi strani ta ukrep ni bil dosegljiv vsem vinarjem, znižati bi bilo treba mejo upravičenosti pod 30.000 litrov, da bo dosegljiv večini tržnih vinarjev. Ukrepe bi morali oblikovati drugače in nekatere sedanje anomalije pri izvajanju odpraviti,« nadaljuje Herga.

V prvem valu korone vinogradniki še niso bili prizadeti, ker so grozdje predhodnega letnika prodali kletem. Sedaj, ko traja kriza dlje, pa je že drugače, kleti bodo ponudile nižje cene grozdja. Podpreti bo treba vinogradnike, saj jih bo kriza izčrpala. Ukrepi naj bodo dosegljivi širšemu krogu pridelovalcev, lani so dobili 629,21 evra/ha le vinogradniki, ki so prodali grozdje zadružnim kletem, te pa same tudi nimajo stroškov s trgatvijo. Vinogradniki, ki imajo registrirana svoja podjetja za predelavo grozdja iz svojih vinogradov, in tudi naši kooperanti pa niso prejeli ničesar.

Za veliko podjetje, kot je naše, je bila pomoč za vinograde omejena na 20.000 evrov. Sicer pa komaj čakamo, da se začne prodaja vina in vinski dogodki, vino je mogoče prodajati le v fizičnem stiku s kupci. Poraba vin je ponovno padla, pridelava se bo zmanjšala in ocenjujem, da bo samo na ljutomersko-ormoškem območju letos opuščenih 120 hektarjev. Znižalo se bo tudi število gostincev – če so ti v prvem valu korone račune še redno plačevali, ostajajo sedaj za njimi le še terjatve, ki jih bo treba odpisati. Veliko gostiln se ne bo več odprlo in tudi mi bomo lansko leto zaključili z izgubo,« predstavi uničujoče učinke pandemije Herga.

Mitja Herga

 DESTILACIJA VIN NI PRAVA REŠITEV

Da destilacija vin ni pravi ukrep, zlasti pa ne za vina višje kakovosti, poudari tudi srednje veliki pridelovalec vrhunskih vin Martin Krapež iz Vrhpolja pri Vipavi. Na leto pridela 50.000 litrov vina, ki zori povprečno dve do tri leta. »Kriza postaja vse resnejša, saj smo prodajno 70 % vezani na gostinstvo, kjer smo imeli lani več kot 50-odstotni izpad prodaje, medtem ko se je turizem popolnoma ustavil. Doma prodaja še teče, kar nas rešuje, in zato nam je prodaja v celoti padla le za 30 %. Manjše količine pa smo začeli izvažati v ZDA, Belgijo in na Nizozemsko. Težave z zalogami se povečujejo s približevanjem letniku 2021, čeprav prodajamo več let stara vina – na trgu imamo letnika 2017 in 2018. V okviru ukrepov pomoči sektorju smo dali nekaj tisoč litrov vina v destilacijo, kar pa za vina višje kakovosti ni prava rešitev, saj je plačilo 0,8 evra veliko pod prodajno ceno teh vin. Še manj pa je iz vinogradniškega vidika sprejemljiva zelena trgatev. Če se bodo enaki ukrepi nadaljevali tudi letos, se bomo odločili za pomoč za skladiščenje oz. daljše zorenje vin.«

Jana in Martin Krapež

 PRAVI ČAS ZA OBNOVE, A DENARJA ZANJE NI

»Ker uradno grozdje iz svojih šest hektarjev vinogradov prodajamo svojemu podjetju, nismo bili upravičeni do nadomestila za izpad dohodka po površini, čeprav smo kot podjetje na istem vinskem trgu kot zadružne kleti. Vlogo sem vseeno posredoval na ARSKTRP z obrazložitvijo KGZS, toda sredstev nismo prejeli,« pravi Jernej Martinčič, pridelovalec cvička iz Šentjerneja in specialist za vinogradništvo na KGZ Novo mesto. »Naša prodaja je skoraj v celoti odvisna od gostinstva, zato imamo v novembru in decembru 95-odstotni padec prometa, pet odstotkov smo prodali v dveh trgovskih verigah, kjer je naš cviček dražji od drugih, kupci pa gledajo na vsak cent.

Na terenu so vinogradniki in vinarji v krču, stiska je izjemna, v kolapsu je tudi gostinstvo, zlasti tam, kjer so lastniki lokalov starejši. Kljub temu sem prepričan, da je sedaj pravi čas za obnove. Na ta način bi zmanjšali presežke vina, se s sortami prilagodili trgu in ohranili trsničarstvo, toda denarja za obnove sedaj ni. Vinogradnikom pa ne more nihče jamčiti, da bo drugo leto položaj boljši. Sem pa še vedno mnenja, da je treba vzpostaviti na trgu red, ker veliko vinarjev s 30.000 do 40.000 litrov vina ne plačuje dajatev, kar predstavlja velik pritisk na trg vina in na drugi strani velik izpad dohodka za državo,« sklene Martinčič.