Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo

Država in slovenska politika nas javno nenehno prepričujeta, da varujeta kmetijska zemljišča, načrtovanje na terenu pa kaže povsem nasprotno sliko. Na nepotrebno izgubo kmetijskih zemljišč in zadnjih kmetij na robu Ljubljane, predvsem pa na potratno ravnanje z javnim denarjem pri načrtovani nadgradnji gorenjske železnice z drugim tirom, opozarjajo prebivalci Dvora, Stanežič in Mednega prek civilne iniciative Okolju prijazen tir (OPT).

Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo posega v prostor občin Ljubljana, Medvode, Škofja Loka in Kranj. Po prvotni različici (MV1) naj bi na robu Ljubljane potekala ob sedanji progi ob Savi, a je to možnost država opustila in kot potrjeno lani predlagala drugo traso (MV2). Ta poteka med parkiriščem P+R v Stanežičah in se nadaljuje s pokritim vkopom in v predor Medno ter se pri viaduktu vključi nazaj v dosedanjo traso.

100 MILIJONOV EVROV ZA 54 SEKUND

Temu so se krajani uprli, saj trasa hkrati povozi in preseka še zadnje hektarje kmetijskih zemljišč. Njihovi lastniki se zato v okviru OPT borijo za svojo zemljo. Prepričani so, da zadnja različica proge zanesljivo ne bo izpolnila osnovnega cilja – hitrejši mednarodni potniški promet med Salzburgom in Solunom, s čimer država utemeljuje izbrani odsek proge.

Civilna iniciativa OPT, ki zastopa 1100 občanov Dvora, Stanežič in Mednega, ima v svojih vrstah številne strokovnjake, zato so čez poletje hitro odreagirali in pripravili dve predstavitvi za občane ter poslali 41 pripomb Ministrstvu za naravne vire in prostor. Med njihovimi glavnimi opozorili je, da država z dražjo naložbo skozi Medenski hrib, za katero je pripravljena plačati 100 milijonov evrov namesto 51 milijonov evrov, kolikor bi stala gradnja tira ob obstoječi progi, zanesljivo ne bo izpolnila cilja, da bi vlaki lahko vozili 160 km/uro. To namreč zahteva evropska uredba za potniške vlake v jedrnem omrežju EU. S takšno hitrostjo bodo na tem odseku tranzitni vlaki, ki se ne ustavljajo na vmesnih postajah med Kranjem in Ljubljano, prihranili le 54 sekund. Takšnih vlakov pa je v obe smeri le 11 na dan! Primestni vlaki kljub naložbi 100 milijonov evrov ne bodo prihranili časa. Hkrati je ocena investicije narejena popolnoma brez analize stroškov in koristi.

Samo načrtovanje nadgradnje železnice do Kranja se je začelo že leta 2011, vendar se zatem dolgo ni nič premaknilo. Predvidena je tudi v državnem prostorskem načrtu (DPN), katerega nosilec je Ministrstvo za naravne vire in prostor, nosilec naložbe pa Ministrstvo za infrastrukturo. Tako civilna iniciativa kot kmetje poudarjajo, da niso proti gradnji drugega tira, temveč da naj poteka – kar je bolj logično in pol ceneje – vzporedno z obstoječim tirom ali ob avtocesti, čemur pa so se že leta 2018 uprli krajani Vodic. Zato je do lani vse potihnilo, dokler ni lani država najprej v Medvodah obelodanila potrjene različice MV2, kar so po ovinkih izvedeli tudi kmetje.

TRAJNA IZGUBA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

»Za predvideno gradnjo sem naključno izvedel lani marca, ko je občina Medvode pripravila javno razgrnitev za svoje občane. Potem sem jeseni na svoji kmetijisrečal geodete, ki so sondirali geološko sestavo tal v našem gozdu, brez kakršnegakoli obvestila in pooblastila.Predvideni drugi tir je začrtan čez naša lastniška in najeta zemljišča in s tem bi izgubili tri do štiri hektarje njiv in travnikov. Na naši zemlji pa je predvidena še trafo postaja in uvoz v servisni tunel,« je predstavil Janez Kopač, kmet iz Mednega. Na kmetiji obdelujejo 32 hektarjev, delajo pa Janez, žena Majda, sin Primož, ki je magister zootehnike in mladi prevzemnik, ter njegova partnerka Urška. »S skupnim trudom pridelamo večino krme za 90 glav govedi, v hlevu je 52 črno-belih molznic in mlado govedo. Na leto oddamo 400.000 litrov mleka Ljubljanskim mlekarnam, za molžo imamo robota.« Kmetija zagotavlja tri delovna mesta, Janez se je lani uradno upokojil.

»Vodja projekta nam je dejal, da bo mogoče nad predvidenim pokritim vkopom zemljo obdelovati, a v resnici je ta zemlja izgubljena za vedno, saj je v njej pretrgan kapilarni sistem, zato rastline nad železniško progo ne bodo imele dostopa do vode. Uničena bodo tudi zemljišča, kjer so predvidene deponije in nova infrastruktura. Hkrati nam bo tir razdrobil že tako razdrobljene površine, že sedaj obdelujemo 54 GERK-ov. V roke mi je prišlo poročilo evropskega računskega sodišča o gradnji hitrih železnic v EU za leto 2018. To navaja, da so odločitve o poteku železniških prog v glavnem politične, proge so izkoriščene le do 45 % hitrosti. Velikokrat bi jih bilo mogoče speljati bolj enostavno, po starih trasah, kar bi bilo tudi okoljsko bolj sprejemljivo. Poročilo računskega sodišča je tudi za Slovenijo zavezujoče in ne vem, zakaj naša stroka in politika to spregledujeta. Najbrž zato, ker je vmes veliko lobijev. Če pa hočeš kmetu odvzeti pogajalsko moč, mu vzemi zemljo in daj denar, da je v odvisnem položaju. In to se sedaj zelo intenzivno dogaja,« je prepričan Janez Kopač.

Državni prostorski načrt predvideva za nadgradnjo proge Ljubljana–Kranj/Naklo posege na 314,31 hektarja zemljišč, pri čemer bo imela gradnja trajni vpliv na 133,7 hektarja.

Gradnja naj bi posegla na 103 hektarje kmetijskih zemljišč, in sicer na 96 hektarjev najboljših zemljišč. Na celotni trasi bo iz obdelave izvzetih 46,3 hektarja njiv in trajnih travnikov v bonitetnih razredih od 50 do 75, na ravninskem delu Slovenije.

Sanacijski načrt bi bil potreben za 55, in ne 22 kmetijskih gospodarstev, kot je zapisano v elaboratu o posegu na kmetijska zemljišča kot dodatku k DPN.

»Krajani na območju Ljubljane smo bili zelo pozno seznanjeni s tem DPN, šele lani se je zgodil preobrat in doslej nihče ni pojasnil, zakaj drugi tir ob stari progi ne pride v poštev. MOL je intenzivno komuniciral s pripravljavcem DPN, a smo bili prebivalci in kmetje iz te komunikacije izločeni,« kot članica iniciative OPT dodaja dr. Barbara Lampič, geografinja in profesorica na Filozofski fakulteti.

»Kmetov na robu Ljubljane je malo, ravno zato je naša odgovornost še večja. To je zadnji rob kmetijske zemlje, ki ga prizadene že občinski prostorski načrt, v katerem sta poleg obstoječe železnice predvidena še povezovalna cesta proti Medvodam. Na območju gramoznice v Stanežičah je načrtovano 5000 neprofitnih stanovanj, remiza lokalnega potniškega prometa in selitev gasilske postaje iz središča mesta. Torej bodo tja preseljene vse v mestu manj zaželene funkcije. Z DPN pa se spremenita še srednja in zgornja savska terasa kot zadnji sklenjeni kmetijski površini na robu mesta. Ko je kmetijski prostor razdrobljen, je za kmetije izgubljena in za vedno zaključena pridelava. Na območju Dvora, Stanežič in Mednega bo po DPN uničenih 23 hektarjev kmetijskih zemljišč. Predstavniki države nenehno govorijo, kako pomembna je lokalna samooskrba za Ljubljano ter da šteje vsak meter. Ob tem pa vsak dan izgubimo tri kmetije. Na drugi strani pa imamo kmete, ki so pripravljeni delati, a jim pridelavo ukinjajo. Ministrstvo za naravne vire in prostor mora sedaj odgovoriti na naše pripombe, potem pa bomo videli, ali se bomo morali ponovno odzvati,« pojasni postopke dr. Lampičeva.

OPT ima zaradi številnih napak pri načrtovanju veliko možnosti pritožb, med drugim sprožitev upravnega spora zaradi kršitve Zakona o urejanju prostora v škodo javnega interesa. Sprožijo lahko tudi postopek revizije pri Računskem sodišču RS zaradi kršenja pravil glede porabe javnih sredstev.

Zgodovina se ponavlja

V okviru iniciative OPT se borijo za svojo zemljo tudi kmetje, med prvimi na udaru bo govedorejska kmetija Matjaža in Darje Kajzar, slednja je na kmetiji tudi zaposlena. Družina obdeluje 16 hektarjev, imajo že tudi mladega naslednika, kmetijsko izobraženega sina Martina. Glavna dejavnost je reja krav dojilj, v hlevu je 35 simentalk in limuzink ter telički, ki jih prodajo za nadaljnjo rejo in zakol.

»Že sedaj imamo izjemno razpršene površine na 43 GERK-ih ter 9 hektarjev njiv ob obvozni cesti in nekaj na VVO v Klečah. Našo edino veliko njivo na 2,8 hektarja z boniteto 72 bi po sredini presekal drugi tir. Na njej je predvidena še gradbiščna deponija, gradnja pa bi nam presekala še druge površine. S kmetovanjem lahko v tem primeru kar zaključimo, saj ne bi več mogli pridelati krme za živali. Zgodovina se ponavlja, že očetu je občina Ljubljana leta 1973 vzela večino kmetijskih zemljišč za gramoznico. Z velikimi težavami je dobil nadomestno zemljo, in sicer prav to njivo, ki nam jo želijo sedaj spet vzeti. Zato se bomo zanjo borili,« odločno sklene Matjaž Kajzar.

Družina Kajer kmetuje na 300 let stari kmetiji v Dvoru pri Ljubljani