V Nemčiji poteka javna razprava o kastraciji prašičev o cepljenju z improvacom tako v konvencionalni kot ekološki reji. V konvencionalni reji poteka praktično preizkušanje cepljenja v okviru projekta »100.000 merjascev«, saj bi imelo meso sicer neprijeten vonj. Crista Niemann, predstavnica Nemške zveze kmetov, je za Topagrar predstavila prve rezultate.

 V petih mesecih prašičev ne bo več mogoče kastrirati brez anestezije. Kako gledate na dovoljene alternativne možnosti kastracije s tržnega vidika ?

Trg za mlade merjasce je omejen, meso v predelavi pa ima pomembne pomanjkljivosti. Poleg izstopajočega nezaželenega vonja tudi kakovost maščob pri teh živalih ni najboljša. Narkoza z izofluranom je alternativna možnost za številne reje, za kar so dovoljene tudi številne naprave. Prašiče je mogoče potem prodati na trgu brez omejitev. Pri metodi vbrizganja je potrebna pomoč, vendar je vprašanje, ali imajo veterinarji na voljo dovolj osebja za dajanje narkoze. Zato bo potrebno najprej predstaviti kako vključiti postopek v delo na kmetijah. O imunokastraciji z improvacom pa imajo rejci številne pomisleke. Toda meso cepljenih živali s tem sredstvom je enako kakovostno kot meso svinj in kastratov.

Cepljenje proti nezaželenemu vonju merjascev je alternativa za kastracijo prašičev brez anestezije. Projekt »100.000 merjascev« bo priskrbel podatke, kako odrezati cepljene živali v praksi. Rezultati projekta so obetavni, cepljene živali dosegajo enake klavne rezultate kot kastrirane. Zmanjšanje krmnih obrokov deluje tudi pri cepljenih živalih, ki jih je potrebno najprej še vedno krmiti kot merjasce, pozneje pa kot kastrate.

 Kaj pravijo rejci, ki so improvac v svojih čredah že uporabili?

Gospodarji, ki se intenzivno ukvarjajo s cepljenjem z Improvacom in njegovo uvedbo, postopek dobro obvladajo. Pomembno je, da se sredstvo uvaja najprej na ravni enega posameznega posestva. Tako morajo npr. brizgo vedno najprej vstaviti v zadnji del ušesa.

 Uporaba tehnik cepljenja je le eden od temeljev celotnega koncepta. Kaj vse je poleg tega še pomembno?

Drugo cepljenje je odločilno za kakovost klavnih polovic in plačilo cepljenih merjascev. Dejstvo je, da postanejo živali kastrati šele po cepljenju. Da se živali ne bi preveč zamastile, morajo biti cepljene šest tednov pred zakolom. Tudi izbira genskega materiala vpliva na to, ali se bo cepljenje za kmetijo na koncu izplačalo. Na koncu je odločilno vprašanje, ali so klavne vrednosti živali kljub nasprotju s pravilom AutoFOM-MFA (sistem za kategorizacijo klavne kakovosti mesa) obračunane. V času trajanja projekta je mogoče le trženje v skladu z indeksnimi točkami. Ključno vlogo ima tudi kategorizacija. Po prvih povratnih informacijah slišimo, da je končne izdelke pri pasmi prašičev duroc težje meriti oz. kategorizirati kot doslej in da naj bi bilo zato drugo cepljenje izvedeno čim bolj pozno. Tako bi bilo obdobje zamastitve krajše.

 Rejci poročajo, da cepljenje z improvacom deluje. Ali imate že kakšne verodostojne podatke o tem?

Prvi rezultati iz potekajočega t. i. projekta »100.000 merjascev«, ki so bili cepljeni z Improvacom, bodo znani šele čez nekaj časa. A iz dosedanjih ugotovitev že lahko oznanim, da rejci, ki so krmo prilagajali pasmi z ustrezno tehnologijo, dosegajo dobre rejske in klavne rezultate. Z improvacom cepljene živali lahko dosegajo enake rezultate kot v drugih rejah s kastriranimi pitanci. Nekatere reje so dosegle celo boljše rezultate.

 Podjetje Zoetis ponuja izvedbo cepljenja. Ali naj gospodarji to pomoč sprejmejo?

Na začetku je pomoč pri cepljenju zanesljivo dobrodošla, ker se lahko od profesionalcev za cepljenje naučijo veliko stvari in zbirajo izkušnje. Zato je storitev cepljenja prve tri mesece brezplačna in Zoetis celo jamči, da je meso živali merjascev, ki jih cepijo njihovi sodelavci, brez nezaželenega vonja.

Veliko rejcev krmi živali z manj krme, ali je to učinkovito tudi pri rejah s cepljenimi živalmi?

Rejci, ki pri živalih upoštevajo manjši vnos krme, prav tako ne bi smeli imeti težav. Upoštevati je treba, da se tudi z improvacom cepljene živali sedem do deset dni po drugem cepljenju še vedno obnašajo kot merjasci oz. enako kot pred tem, in šele po tem se občuti vpliv kastracije. Krmni obroki morajo biti temu prilagojeni pred kastracijo in po njej. Oskrba z aminokislinami in vnos energije naj bi bila povečana. Ob teži 90 kilogramov lahko uvedejo končni, energetsko nekoliko lažji obrok.