Prijava 
Dve tretjini vin prodajo na dvorišču
0
Vina Kušter 1771, Svečina
Družina Šerbinek iz Svečine je že vsaj 300 let znana po domačem imenu Kušter, zato so tako poimenovali svoja vina. Generacije se na tem posestvu vrstijo že 500 let, najstarejši posestni list v njihovi lasti nosi letnico 1823. Sedanji gospodar kmetije je Vinko z ženo Sonjo, tradicijo pa bo nadaljeval sin Žiga, ki se je že specializiral za vinogradništvo in vinarstvo.
V preteklosti, vse do leta 2010, je bila na njihovi kmetiji pomembna pridelava sadja, v sadovnjaku je bilo več kot 50 sort jabolk in 30 sort hrušk, po železnici pa je pridelek potoval vse do Pariza. Toda nizke cene in kar šest popolnih pozeb v zadnjih devetih letih so jih prisilile k odločitvi, da to dejavnost opustijo. Sedaj imajo jablane le na dobrem hektarju, na katerem pridelajo 60 ton jabolk sorte gala in zlati delišes, na ostalih sedmih hektarjih pa je vinska trta, ki se bo letos s tremi najetimi hektarji razširila na deset hektarjev.
»Ker se je treba na kmetiji prilagajati, ni nujno, da neka dejavnost obstane. Sadjarstvo v Sloveniji je v obupnem stanju, sadja je bilo lani dovolj tam, kjer ni pozeblo, naša jabolka pa so bila lani zaradi pozebe v 90 % industrijske kakovosti, prodamo jih v glavnem prek veletrgovca. Toliko pozeb v preteklosti ni bilo, zato se odločamo za ohranitev vinogradniške pridelave, ki je na višjih legah, čeprav je tudi tam lani trta pozebla,« pojasni Vinko Šerbinek, ki se je vinogradništva učil od očeta in študiral na Visoki šoli za kmetijstvo v Mariboru.
Vinograde imajo na slovensko-avstrijski meji, torej na severnem robu države, kjer je povprečno 1200 milimetrov padavin na leto še dovolj, toda podnebne spremembe ne prizanašajo.
ZAHTEVNO PRILAGAJANJE V VINOGRADIH
V vinogradih na petih legah na višini od 320 do 430 metrov nadmorske višine imajo skoraj vse štajerske sorte, glavni sta laški rizling in sauvignon, po katerih so tudi najbolj znani. V kleti so tudi traminec, renski rizlign, muškat otonel ter rdeči sorti zweigelt in modra frankinja. Večina vinogradov je na enošparonski vzgoji in njihova starost povprečno 30 let, tako da načrtujejo obnove. Da bi se izognili peronospori in zmanjšali število škropljenj na nižji legi, so lani prvič posadili tolerantno sorto sauvignon gris. Gostota trt, razen pri zadnji obnovi, je 4000 trt/ha in obremenitev nizka, dober kilogram na trto.
»Cilj je povečati pridelek in s tem ekonomičnost, saj je sončnih ur dovolj, da uspe trta prehraniti tudi do tri kilograme grozdja. Poleg tega se na dokupljeno grozdje ne moremo zanašati,« doda Žiga. Pridelava s podnebnimi spremembami postaja vse zahtevnejša, tudi s številnimi ampelotehničnimi ukrepi jim pridelovalci komajda še sledijo.
»Smo v integrirani pridelavi in nekaj ukrepih KOPOP, veliko delamo na boljši propustnosti in večji mikrobiološki aktivnosti tal. V preteklosti smo ozelenjena tla trikrat na leto mulčili, pred dvema letoma pa smo kupili vrtavkasto brano in začeli v vsako drugo vrsto sejati podorine: ječmen, gorjušico, facelio, redkev, lucerno. Z njimi na legah, na katerih prevladujeta težja tla, ilovica in lapor, rahljamo in prezračimo tla. Po štirih do petih letih pa ne bo več treba dodajati dušika. Hkrati se zmanjšuje erozija in povečuje sposobnost zadrževanja vode. Kmetije vstopajo v ekološko pridelavo s slabim stanjem v tleh. Že pred vstopom bi morale izboljšati tla in se šele potem preusmeriti,« meni Žiga, ki je znanje pridobival na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
»Spremenjeni vremenski pogoji pa dražijo tudi škropljenje,« dodaja Vinko. »Pred 30 leti smo začeli škropiti prvi teden junija in smo v sezoni škropili šestkrat. Sedaj odganja trta bistveno prej, lani smo prvič škropili že konec marca in skupaj enajstkrat. Dodati je treba še dve škropljenji proti črni pegavosti in proti ameriškemu škržatku, čeprav ga obvladujemo in zlate trsne rumenice v svojih vinogradih še nimamo. Težave pa povzroča esca na sauvignonu.«
ORANŽNI TRAMINEC FORA
Hiša Kušter je od nekdaj znana po odličnih, elegantnih sortnih vinih in tradicija se nadaljuje tudi z mladim kletarjem Žigo, ki je imel v Vinku zlasti pri higieni zelo natančnega mentorja. Kletarjenje je v celoti prevzel z letnikom 2020, vsaka nova generacija pa prinese nove ideje in nove polnitve. Njegov oranžni traminec je nastal po naključju, povzročila ga je plodova vinska mušica, zaradi katere je ciknilo večino grozdja te sorte. Trgači so v napadenem vinogradu nabrali le 500 kilogramov jagod, Žiga pa se je odločil, da jih bo »za foro« (kar je štajerska sopomenka za štos ali naključje) 16 dni maceriral in počakal na izid. Rezultat je bilo odlično vino, ki ga je s celotnimi drožmi pretočil v rabljen barik, v katerem je stekel še biološki razkis in zatem še dve leti zorenje.
Žiga večkrat poudari, da se trudi vino kletariti na celotnih, ne zgolj finih drožeh, ker je tako zaščiteno pred oksidacijo, iz njih pa se izloči še več manoproteinov, kar daje vinu večjo polnost in gladkost v ustih. Vino je stekleničeno brez filtracije. Oranžni traminec ima še vedno ohranjeno sortno cvetico – značilno vrtnico, pa tudi zorilno po klementinah ter bogato tanično strukturo, lepo kislino in daljši pookus.
TUDI SVEŽA VINA VEČPLASTNA
Skrbna roka in jasen cilj se izražata v celotni liniji vin Kušter, ki jih odlikuje ne le sortna, temveč bogata, večplastna aromatika. Vinko pravi, da se prav s temi lastnostmi njihova vina razlikujejo od avstrijskih, ki hitreje izzvenijo. Vina se tako po prvem sortnem vtisu bogato odpirajo in razkrivajo odličnega vinarja.
Celotni pridelek, okrog 30.000 steklenic, predstavljajo tri linije, okrog 35 % ga je v litrskih steklenicah, ostalo v buteljkah. Poleg letniških sortnih vin negujejo še zorjena vina, zvrst laškega rizlinga in sauvignona kot pozna trgatev iz lege Pesjak ter zorjen in barikiran sauvignon z etiketo Pod Ero. Tudi njihovi mehurčki postajajo vse bolj prepoznavni, glavna med peninami je edition iz 85 % chardonnaya in 15 % šipona. Naslednja, ki jo bodo dali na trg, pa bo letnika 2018 in odležana pet let.
