Kupci ekoloških izdelkov se zanašajo na proizvajalce, da jim bodo dobavljali izdelke brez pesticidov. Vendar to ob soobstoju različnih načinov pridelave ni tako enostavno. Ekološki kmetje in tržniki imajo visoke stroške za testiranje svojih proizvodov.

Zahtevajo, da k temu prispeva tudi fitofarmacevtska industrija Zato nemški zvezi kmetov za naravna živila (BeL) in BNN poziva k ustanovitvi odškodninskega sklada. Stroški analiz za varstvo rastlin znašajo namreč letno 100 milijonov evrov. To je ugotovitev, do katere sta prišli organizaciji BeL in BNN po raziskavi v ekološkem sektorju. Po podatkih,ki so jih posredovlai javnosti obe zvezi, morajo dobavitelji ekoloških proizvodov samo za prostovoljne analize ostankov pesticidov plačati 23 milijonov evrov na leto. Vendar to ni dovolj. Poleg tega so tu še stroški osebja in stroški pritožb zaradi onesnaženja ekoloških proizvodov s pesticidi brez lastne krivde. Skupno združenja ocenjujejo, da znašajo stroški nadaljnjega ukrepanja za ekološki sektor vsaj 100 milijonov evrov na leto. Proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev bi morali financirati stroške spremljanja. Ekološki sektor zato poziva zvezno vlado, naj ustanovi odškodninski sklad. Proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev bi morali v ta sklad vplačevati sredstva. Katrin Jäckel, izvršna direktorica BNN, pojasnjuje: “V ekološkem kmetijstvu so sintetični kemični pesticidi prepovedani. Žal pa se pri njihovi uporabi na konvencionalnih poljih širijo po zraku na kilometre daleč – včasih celo po ekološko obdelanih obdelovalnih površinah.” Ekološki pridelovalci in potrošniki izgubljajo. “Ekološki pridelovalci plačujejo uporabo pesticidov v konvencionalnem kmetijstvu. Ta nepravični sistem se mora končati.”

KONVENCIONALNI KMETJE NISO ODGOVORNI ZA STROŠKE NADALJNJEGA UKREPANJA

Pobudniki izrecno menijo, da kmetje niso odgovorni. Še posebej zato, ker je onesnaževalce težko identificirati, poleg tega se pesticidi zlahka prenašajo tudi več kilometrov daleč Nemško združenje kmetijske industrije o takšnem skladu ne razmišlja preveč. Če bi prišlo do škode, bi jo morala prizadeta stran dokazati onesnaževalcu. Ministrstvo za kmetijstvo želi preučiti odškodninski sklad, Ophelia Nick, parlamentarna državna sekretarka na zveznem ministrstvu za kmetijstvo, pa je je na tiskovni konferenci v okviru Zelenega tedna dejala, da država posledične škode še nikoli ni izterjala. Zvezni urad za varstvo potrošnikov in varnost hrane bo začel preiskavo, ministrstvo pa preučuje vprašanje odškodninskega sklada.

S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo.